Kultura
(7)

Poudarki

  • Televizijska premiera filma Boris Pahor - trmasti spomin je bila 9. 3. ob 21.00 na 1. programu TV Slovenija
  • avtorja filma sta Neva Zajc in Tomaž Burlin
  • Avtor glasbe: Vlado Batista
Boris Pahor - trmasti spomin
Boris Pahor je živ pričevalec turbulentnih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino Trsta v 20. stoletju, njegovo vlogo 'pravega človeka 20. stoletja' pa še podkrepi to, da je 'potoval' skozi štiri nemška koncentracijska taborišča. Foto: Dare Čekeliš/TV Slovenija
Boris Pahor - trmasti spomin
Filmska ekipa pod vodstvom Neve Zajc je Borisa Pahorja na mnogo njegovih poteh spremljala leto in pol. Foto: Dare Čekeliš/TV Slovenija
Boris Pahor - trmasti spomin
Dokumentarec je nastal s pomočjo razvojnih sredstev RTV Slovenija, namenjenih programu, ki se navezuje na naslov Sinovi dveh narodov. Gre za oddaje in filme, ki predstavljajo ljudi, ki so zaznamovali večkulturni prostor na stičiššču Slovenije in Italije. Foto: Dare Čekeliš/TV Slovenija
Boris Pahor - trmasti spomin
Informacija, ki najbolje dokaže to, kako marginalizirana je bila slovenska kultura v Trstu, je, da se je Pahorjeva literatura v Italiji lahko uveljavila šele, ko so ji priznanje že izrekli Francozi. Foto: Dare Čekeliš/TV Slovenija
VIDEO
Dokumentarec o Borisu Pahorju

Dodaj v

Boris Pahor - trmasti spomin ... in živi opomin na zgodovino

Dokumentarec Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria
5. marec 2010 ob 15:20
MMC RTV SLO

Boris Pahor - trmasti spomin je naslov dokumentarca o tržaškem pisatelju, borcu za slovensko kulturo in pričevalcu turbulentne tržaške zgodovine.

"Nikoli ne vemo, kakšno presenečenje nam skriva preteklost." To je ena od dragocenih misli, ki jih prinaša dokumentarni film Boris Pahor – trmasti spomin in ki potrjuje, zakaj moramo Borisu Pahorju vedno znova prisluhniti. Kot je na predstavitvi filma povedala njegova avtorica Neva Zajc, namreč včasih ob poslušanju Borisa Pahorja dobimo občutek, da ves čas govori o istih stvareh; vendar pa so tudi ustvarjalci filma ob pregledovanju posnetkov, ki so nastajali kar leto in pol, ugotovili, da gre v Pahorjevem pripovedovanju za izredno bogastvo misli. Pahor je zares "odprta knjiga", kot se je izrazil direktor TV Slovenija Jože Možina, in je tudi eden tistih, ki lahko korigirajo pisano zgodovino. Če se ozremo samo na začetek dokumentarca – že takoj nam Pahor, eden zelo maloštevilnih še živečih pričevalcev požiga slovenskega Narodnega doma leta 1920, pove, da je zelo pomemben podatek ta, da so gorele tri pomembne slovenske ustanove in da so potem Italijani tudi sežigali slovenske knjige.

Sinovi dveh narodov
Usoda Borisa Pahorja, ki je v Trstu doživel rojstvo italijanskega fašizma in ki je pozneje potoval skozi štiri nemška koncentracijska taborišča, že sama po sebi kliče k uvrstitvi v poseben Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria, ki nastaja iz razvojnih sredstev RTV Slovenija. Pod skupnim naslovom Sinovi dveh narodov namreč nastajajo vsebine, ki predstavljajo osebe, ki so bistveno zaznamovale večkulturni prostor na stičišču Slovenije in Italije. Neva Zajc nam je ob projekciji filma povedala, da program svojo zapoved multikulturnosti uresničuje tudi tako, da je vsak projekt izveden v obeh jezikih in tudi za oba medija, za radio in za televizijo.

Iz Italije v Italijo prek Pariza
V filmu, ki je bil režijski prvenec Tomaža Burlina (Burlin je tudi soscenarist), prek življenja Borisa Pahorja in predvsem prek njegove odločne in še vedno vitalne besede spoznavamo vso konfliktnost tržaškega okolja, v katerem se je nenazadnje tudi rodil aktivni fašizem. Najbolje težave tržaških Slovencev, omejevanje njihove kulture, predstavi etapa, ki se odvije v Parizu. Onemogočanje karier slovenskih intelektualcev, ki so tudi v javnem življenju želeli ostati tudi Slovenci, namreč postane očitno, ko izvemo, da je bilo Pahorja v italijanski prostor mogoče 'vplesti' šele prek Francije. Ključna oseba tukaj je bil filozof Evgen Bavčar, ki v filmu tudi spregovori. Menil je, da mora literatura Borisa Pahorja priznanje najprej najti v Franciji, šele nato bodo njen obstoj pripravljeni priznati tudi Italijani. In tako se je tudi zgodilo.

Izgnan tudi iz Jugoslavije
Iz filma pa je izpuščen pravzaprav zelo pomemben podatek, ki pa še okrepi podobo Pahorja kot klenega in odločnega moža, čigar lucidnost je več režimov skušalo omejevati. Tudi jugoslovanski. Kot je po projekciji filma povedal zgodovinar Jože Pirjevec – v filmu kot zgodovinska komentatorka Pahorjevega življenja nastopa še Marta Verginella –, je bil namreč v nekem trenutku Boris Pahor izgnan tudi iz Jugoslavije. Ključna je bila njegova 'naveza' s še enim velikim in preganjanim umom Edvardom Kocbekom. Pahor je namreč v sedemdesetih s Kocbekom naredil intervju, v katerem je bil Kocbek seveda kritičen do ravnanja jugoslovanskih oblasti po koncu druge svetovne vojne.

Leto in pol na poti s Pahorjem
Film Boris Pahor – trmasti spomin nikakor ni le retrospektivni pogled v Pahorjevo življenje. Scenaristka Neva Zajc je namreč leto in pol Pahorja spremljala na mnogo poteh po Evropi, tudi v Parizu, kjer je bil Pahor skupaj z madžarskim pisateljem in Nobelovim nagrajencem Imrejem Kerteszem gost pogovora o literaturi in zgodovini v pariškem gledališči Odéon. Zajčeva, urednica za kulturo na Radiu Koper, je zaradi dolgega nastajanja filma dejala, da je filmska ekipa s Pahorjem skupaj postala že skoraj družina. Sama, ki je Pahorja sicer spoznala že leta 1981, pa je prav zaradi dela pri filmu "prestopila med šolo Pahorjevih učencev. V bibličnem smislu." Vsaj delno so učenci Pahorjeve etike in življenjskega nazora tudi drugi nastopajoči v filmu, od slovenskih pisateljev Draga Jančarja in Miroslava Košute, prek Pahorjevega francoskega založnika do tržaškega književnika Claudia Magrisa.

Bistveno vprašanje, ki se pojavlja v Pahorjevih knjigah, od zbirke spisov v medvojnih izkušnjah iz leta 1948, je svoboda. Tej je sam vedno sledil in morda mu je bilo za trud in trpljenje poplačano tudi s tem, da je, kot se metaforično izrazil Pirjevec, na koncu videl po reki plavati trupla vseh svojih sovražnikov. In vsaj malo poplačano mu je bilo tudi s tem, da je dočakal svoj veliki dokumentarec. Ljubljanske predstavitve se sicer zaradi bolezni ni mogel udeležiti, vendar pa si ga bo lahko vsaj še enkrat ogledal tudi na malih zaslonih. Film Boris Pahor – trmasti spomin bo 9. marca ob 21.00 premierno predvajan na prvem programu Televizije Slovenija.

Polona Balantič
Prijavi napako
Komentarji
Kluzo
# 05.03.2010 ob 17:09
Veličina je v človeku, ki ga ne trpi ne fašizem in ne komunizem. Moj poklon, gospod Pahor.
kenda
# 05.03.2010 ob 18:14
Boris Pahor je velik človek in si zasluži ne samo ta film, ampak Nobelovo nagrado za književnost. Ampak, kako je možno, da je režiser iz filma izpustil ključno dejstvo, da je bil Pahor izgnan tudi iz Jugoslavije ? Zakaj ne moremo slovenski javnosti v prvem programu RTV Slovenije ob 9h zvečer povedati celotne zgodbe ? Izpade, kot da se Slovenci še vedno nismo pripravljeni soočiti s celotno resnico o naši pretekli zgodovini. In določena dejstva, ki nekomu niso všečna, raje zamolčimo.
TakoJeTakoBo
# 05.03.2010 ob 22:51
Eden redkih, ki svojih izkušenj ne izrablja v politične namene, ampak jih uporablja v poduk ostalim. Za razliko od italijanskih in slovenskih oblasti, ki vemo, kje imajo mesto...
hrko
# 05.03.2010 ob 22:42
slava mu !!!!
MACBETH
# 06.03.2010 ob 00:37
Nad zamolčanjem Kocbekove afere v dokumentarcu se je pritožil Pahor sam in na to opozoril tudi režiserja, ki mu je menda zagotovil, da bo stvar uredil in v posnetke vnesel tudi to. Če Pahorju odvzamemo njegov upor proti komunistični diktaturi, ga zreduciramo na nekakšnega medlega antifašista in mu ne priznamo tisto, v čemer je njegova veličina: njegovega nepopustljivega zavračanja VSEH tiranij.
Kokalj
# 05.03.2010 ob 23:12
Zares veliki ljudje nimajo prožne hrbtenice. Pahor ni bil samo trn v peti postfašistični Italiji in režimu v Jugoslaviji, ampak po svoje tudi tistim, ki so se imeli za velike v novi, samostijni in neodvisni Sloveniji! Ni potrebno veliko raziskovati, pa boste izvedeli, kaj je o njem rekel "večni" minister Rupel...

Navidezno obrobno dejstvo, da so v filmu o Pahorju pri slovenski nacionalni TV zamolčali zelo pomembno dejstvo, je še kako zgovorno.

Slovenci po svetu smo za Slovenijo - čeprav petina naroda živi izven domovine - pravzaprav pozabljeni, odpisani, izbrisani. Spomnijo se nas samo še tedaj, ko bi radi iz zdomcev napravili "davčne rezidente" in nas dvojno obdavčili.

Žalostno, da si niti veliki Slovenec Boris Pahor ni zaslužil, da bi o njem povedali vso resnico. Očitno Slovenija ni majhna samo po velikosti...

http://www.zdomci.de.vu
nepokorni
# 05.03.2010 ob 21:38
Borisa Pahorja v resnici nihče zares ne mara. Ne na "oni" strani, kjer fašizem živi svoje tiho in napol javno življenje, kakor tudi ne na "tej" strani, kjer pravtako politični vrh ne premore kritične distance do polpretekle zgodovine.

Da bi spoštoval svobodo, moraš sprva spoštovati resnico. Svoboda, ki je toliko tvoja, kolikor od sočloveka; kolikor prostora ji odmeriš (omejiš), toliko manj je tudi njegove svobode.

In če to postavimo v sistem politične moči, nam je kaj kmalu marsikaj veliko bolj jasno.
Kazalo