Spominsko obeležje, ki bo ohranjalo spomin na slovensko navzočnost na egiptovskih tleh, bodo na pokopališču v Kairu odkrili konec marca. Eden izmed razlogov za postavitev spomenika je tudi to, da je iz leta v leto manj spomenikov na grobovih aleksandrink oziroma da se materialni dokazi slovenskega življa v Kairu postopoma brišejo. Za grobove aleksandrink so sicer skrbele šolske sestre in duhovniki, ko pa so jih zamenjale nove generacije, je tudi občutek dolžnosti za tovrstno skrb izginil.
Akcijo postavitve spomenika je pozdravil tudi minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš. "To je lepa akcija, ki izvira iz lokalnih krogov. Lepo, da se je s temi dejavnostmi pogled na aleksandrinke izčistil in postal širše uveljavljen, saj se prej za te pogumne primorske žene in dekleta sploh ni vedelo," je poudaril Žekš, ki je z lokalno akcijo v mislih verjetno imel akcijo iz Prvačine. V Prvačini, iz katere je bilo največ aleksandrink, se je namreč že pred leti s fenomenom aleksandrink začelo ukvarjati Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink. To je tudi zbiralo dokumente in druge predmete, povezane z aleksandrinkami, ki so jih tudi povezali v razstavi, ki je potovala po Sloveniji in tujini.
Dopolnjevanje spomenika
S postavitvijo spomenika v Kairu projekt ohranjanja spomina na Slovence v Egiptu ne bo končan. Osnovni tabli, na kateri bo napis v slovenskem, angleškem in arabskem jeziku, bodo v prihodnjih letih dodane nove table, na katerih bodo zapisana imena vseh Slovencev, ki so tam umrli in bili pokopani. O njihovih imenih in številu bo stekla posebna raziskava, ki jo bodo vodili v Goriškem muzeju.
Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografskih dokumentov iz zbirke Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink.