Člani komisije so se sešli na več kot 580 sejah. Rezultat njihovega dela je slovar na skoraj štiristo straneh in več kot 6.500 bibliotekarskih terminov. Foto: EPA
Člani komisije so se sešli na več kot 580 sejah. Rezultat njihovega dela je slovar na skoraj štiristo straneh in več kot 6.500 bibliotekarskih terminov. Foto: EPA
Knjige
Potrebo po izdelavi Bibliotekarskega terminološkega slovarja se je pojavila zaradi hitrega razvoj stroke, ki je prinesel vrsto novih poimenovanj. Foto: EPA

Slovar, ki je nastal po dveh desetletjih prizadevanj bibliotekarske terminološke komisije pod vodstvom Ivana Kaniča, je izšel kot dvojna redna številka 53. letnika revije Knjižnica.

Mlada veda z bogato terminologijo
Po besedah urednica revije Eve Kodrič-Dačić bi iz obsega slovarja težko sklepali, da je bibliotekarstvo na Slovenskem pravzaprav mlada veda, stara približno 200 let. Vendar pa bibliotekarji na Slovenskem sprva niso uveljavljali slovenske terminologije, še sredi 19. stoletja se je, na primer, za knjige uporabljal termin bukve.

Pravi razmah je bibliotekarska terminologija na Slovenskem doživela šele po drugi svetovni vojni, ko je bilo že dovolj bibliotekarjev, da so se lahko posvetili tudi teoretskemu delu.

Potrebe hitrega razvoja stroke
Ideja za izdelavo Bibliotekarskega terminološkega slovarja se je porodila, ker je hiter razvoj stroke prinesel vrsto novih poimenovanj, poleg tega je bil ustrezen slovar potreben tudi zaradi prevodov tujih priročnikov, pri čemer se slovenska bibliotekarska stroka naslanja večinoma na angleško literaturo.
Komisija je pri delu sledila sodobnim načelom leksikografije, delo pa je temeljilo na izpisih bibliotekarskih izrazov iz obsežnega korpusa slovenskih strokovnih besedil in po njih izdelanem geslovniku. Ta je bil osnova za izbor v slovarju obdelanih strokovnih pojmov in primerjanje z izborom v tujejezičnih strokovnih slovarjih. Slovar na skoraj štiristo straneh prinaša več kot 6.500 bibliotekarskih terminov.

V slovarju so obdelani veljavni bibliotekarski termini, slovenski termini s področja informacijske znanosti, pomembnejša zastarela poimenovanja, udomačeni žargonski izrazi, splošno rabljene okrajšave in pomembnejše kratice, strokovni izrazi s področja tiskarstva, založništva, knjigarstva, računalništva, dokumentalistike in informatike, če posegajo v bibliotekarsko stroko.

Sodelovali so ...
Člani projektne skupine, ki je začela delati leta 1987, so bili s področij bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije. Poleg Kaniča so v komisiji sodelovali Zvonka Leder, Majda Ujčič, Polona Vilar in Gorazd Vodeb. Krajši ali daljši čas so sodelovali še Branko Berčič, Zlata Dimec, Darja Gabrovšek Homšak, Jože Kokole, Tomaž Kobe, Jože Munda, Mirko Popovič, Bernard Rajh, Ksenija Slabe, Stane Suhadolnik, Alenka Šauperl, Maks Veselko, Franci Zore, Saša Zupanič, Maja Žumer in drugi.