Leta 2011 je Branko Robinšak prejel nagrado Prešernovega sklada. Foto: Stane Sršen
Leta 2011 je Branko Robinšak prejel nagrado Prešernovega sklada. Foto: Stane Sršen
Branko Robinšak
Robinšak še vedno poje v številnih evropskih opernih gledališčih in na festivalih. Foto: Stane Sršen
Nagrado Prešernovega sklada je Branko Robinšak med drugim prejel tudi za vlogo Des Grieuxa v Puccinijevi Manon Lescaut, ki je bila zanj tudi največji interpretacijski in tudi tehnični izziv.
Nagrado Prešernovega sklada je Branko Robinšak med drugim prejel tudi za vlogo Des Grieuxa v Puccinijevi Manon Lescaut, ki je bila zanj tudi največji interpretacijski in tudi tehnični izziv. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana

Priznani operni pevec, ki se je po dvajsetih letih nastopanja po Evropi, v sezoni 2000/2001 vrnil kot prvak ljubljanske Opere, je v tej že leta 1983 debitiral z vlogo Tamina v Mozartovi Čarobni piščali. V ljubljanski operi se je angažiral že v času študija. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, zatem pa se izpopolnjeval na Mozarteumu v Salzburgu.

Robinšak je prvi mednarodni angažma podpisal v salzburškem Deželnem gledališču, na njegovi poti pa so mu med drugim pomagali umetniki Hans Graf, Nikša Bareza in Franco Coreli. Še vedno poje v številnih evropskih opernih gledališčih in na festivalih.
Na začetku letošnjega leta je v Ljubljani kot Erik prvič nastopil v Wagnerjevem Letečem Holandcu, vlogo nato ponovil na Splitskem poletju, letos pa se ponovno predstavlja kot vojvoda Mantovski v Rigolettu v ljubljanski Operi. Jeseni je gostoval v Ostravi na Češkem kor Ernani v istoimenski Verdijevi operi, oktobra ga je v Verdijevem Requiemu videlo reško občinstvo, trenutno pa je angažiran tudi v zagrebško-reški koprodukciji Verdijeve Aide, v kateri poje Radamesa.
Stalnica repertoarjev opernih gledališč
V soboto je torej nastopil v eni najbolj priljubljenih opernih del celotnega opernega repertoarja. La boheme je navdihnil roman Prizori iz življenja boemov Henryja Murgerja, v libreto pa sta ga prepesnila Luigi Illica in Giuseppe Giacosa. Italijanskemu skladatelju je uspelo ustvariti presunljivo glasbeno ilustracijo življenja pariških boemov, polno upov in sanj, radosti in razočaranj.
Njegova La boheme je krstno izvedbo doživela leta 1896 v Teatro Regio v Torinu, zaradi čudovite melodije, dobro utemeljene zgodbe in prefinjene mešanice veselja in bolečine pa še danes ostaja stalnica na repertoarju vseh opernih gledališč.
"Umetnost, moja umetnost, je zame način življenja, razumevanja sveta, komunikacije med ljudmi in živalmi, naravo in vesoljem. Je tista dimenzija življenja, ki vsakemu ni dana, jo pa vsak človek na neki način zasleduje. Zadovoljen smem biti, da sem "izbran", kar mi pa nalaga obvezo posredovanja in dajanja onim, ki tega nimajo," nam je zaupal operni pevec leta 2011, ko je bil nagrajen s priznanjem Prešernovega sklada.