V predstavi so se ukvarjali z gnevom, ki se pojavlja v družbi in ga je mogoče opaziti na več ravneh. Foto: Peter Uhan
V predstavi so se ukvarjali z gnevom, ki se pojavlja v družbi in ga je mogoče opaziti na več ravneh. Foto: Peter Uhan
Liliom
V Budimpešti rojeni dramatik Ferenc Molnar, ki se je med drugo svetovno vojno umaknil v ZDA, je leta 1909 v Liliomu zapisal zgodbo o hrepenenju, ki presega skromne življenjske okoliščine in vodi posameznika k izpolnitvi sanj. Foto: Peter Uhan
Liliom
Tokratno uprizoritev Lilioma zaznamuje kritičen pogled na družbo postsocialistične tranzicije. Foto: Peter Uhan

Predstavo je režirala Selma Spahić, v glavnih vlogah pa igrata Aljaž Jovanović kot Liliom in Tina Vrbnjak v vlogi Juli. S predstavo se bodo spustili na socialno dno oziroma, kot je to ubesedil ravnatelj gledališča Igor Samobor, v ljubezensko zgodbo na ozadju sveta, ki je zelo podoben današnjemu.

Eden največjih madžarskih književnikov svojega časa Ferenc Molnar je besedilo pisal na začetku 20. stoletja, v obdobju, ki je bilo v marsičem podobno današnjemu času (v času druge svetovne vojne je Molnar kot madžarski Jud tudi na lastni koži občutil sovraštvo, zaradi katerega je emigriral v ZDA). "To je bil čas krize, čas naraščajoče nestrpnosti, predvsem pa čas strahu ... in čas, ki je pravzaprav nesvoboda kljub temu, da je bilo za to besedo uporabljenega veliko papirja," je dejal Samobor.

Neomahljiva vera v ljubezen
Drama, ki je nastala leta 1909, v slovenščino pa jo je prevedel Jože Hradil, pripoveduje o želji, o hrepenenju, ki presega skromne življenjske okoliščine in vodi posameznika k izpolnitvi sanj. Liliom, brezkompromisno sledi svojim sanjam ne glede na posledice, si želi, da bi z dekletom Juli kljub izjemno slabim življenjskim okoliščinam živela vznemirljivo, polno, človeka vredno življenje. Verjame, da je mogoče delati ne samo za preživetje, temveč predvsem zaradi ljubezni. Liliom in Juli ne privolita v konformistično življenje, kakršno živi večina, in sprejmeta tudi posledice svojih dejanj.

Ravno zaradi vnovične aktualnosti so se Selma Spahić, Eva Kraševec in Tatjana Stanič lotile priredbe. Kot je pojasnila Spahićeva, so celoten svet predstave jezikovno reducirali na besednjak, primeren "za čustveno inhibiran svet, v katerem pravzaprav ni dovoljeno čustveno odzivanje".

Svet, poln gneva
"Ena večjih iluzij sistema, v katerem živimo, je, da vsi začenjamo z iste točke in imamo enake možnosti," je dejala. Pri uprizoritvi so se ukvarjali predvsem z gnevom, ki se pojavlja v družbi in ga je mogoče opaziti na več ravneh. Po besedah dramaturginje Kraševčeve ima Molnarjeva drama "kakovost, ki jo je občinstvo prepoznalo že v 20. letih preteklega stoletja". S posebno nežnostjo govori o socialnem robu. Dramaturško se ji je zdelo najbolj zanimivo, kako socialni rob in brezkompromisnost, ki jo Liliom in Juli živita, misliti v današnjem času.

Poleg Aljaža Jovanovića in Tine Vrbnjak igrajo tudi Petra Govc, Nina Ivanišin, Veronika Drolc, Branko Jordan, Vojko Zidar, Gašper Jarni, Tines Špik, Iztok Drabik Jug in Miranda Trnjanin. Pri postavitvi predstave so sodelovali še lektorica Tatjana Stanič, koreograf Thomas Steyaert, scenografinja Mirna Ler, kostumografinja Darinka Mihajlović, skladatelj Draško Adžić in oblikovalec luči Pascal Merat.