Združenje dramskih umetnikov je ob svetovnem dnevu gledališča, 27. marca, stanovskim kolegom podelilo posebne nagrade in odločili so, da priznanje za življenjsko delo letos roma v roke dramskemu in filmskemu igralcu Antonu Petjetu, upokojenemu dolgoletnemu članu Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Petje je bil več desetletij nosilec repertoarja SSG-ja v Trstu, z delom pa je vtisnil nepozaben pečat slovenskemu gledališču, filmu in televiziji.

Nagrade podeljujejo v matičnih gledaliških hišah
Ker nagrade in priznanja ZDUS-a tradicionalno podeljujejo v matičnih gledališčih dobitnikov, bo Petje iz rok Alenke Pirjevec, predsednice ZDUS-a, priznanje prejel ob ponovitvi zadnje produkcije SSG-ja v tej sezoni, Goldonijeve komedije Kampel (Il Ciampello).

Prek Celja in Maribora v Trst
Igralec Anton Petje, rojen leta 1932, je leta 1968 diplomiral na ljubljanskem AGRFT-ju. Svojo igralsko pot je začel v Celju, nato pa je deset let preživel na odru mariborskega SNG-ja, kjer njegovo ustvarjanje ni ostalo neopaženo. Od leta 1970 je član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

"Nepošteni prestop" v tržaško ekipo
Nekdanji ravnatelj SSG-ja Miroslav Košuta je Petjetov prihod opisal z besedami: "Ni bilo ravno pošteno, kako sva ga z Benedetičem speljala iz Maribora." A v njem je videl igralca modernega kova, ki ga je gledališče neobhodno potrebovalo za realizacijo svoje vizije repertoarja. V Trst je Petje prinesel svežino, modernost in ambicijo. V več kot dvajetih sezonah na tržaškem odru je Petje ustvaril veliko vlog klasičnega in modernega repertoarja, tako komičnih kot dramatičnih razsežnosti. S svojo igralsko osebnostjo je zaznamoval ustvarjanje v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, njegovi liki pa so bili psihološko poglobljeni in razgrajeni.

Žirija je o Petjetu tudi zapisala, da je "mojster detajla, ki je svoj velik igralski talent skozi desetletja ostril in plemenitil z mojstrstvom velikih komičnih igralcev italijanskega sveta, in tako stkal nepogrešljiv lasten slog igre, tako priljubljen pri domači in občeslovenski gledališki publiki."

Nepozabne vloge na odrskih deskah ...
Petje je bil nepozaben kot Osvald v Ibsenovih Strahovih, Macafur v Leskovčevih Dveh bregovih (73/74), Ščuka v Cankarjevem delu Za narodov blagor (Borštnikova diploma za igro 1974), George v Albeejevi drami Kdo se boji Virginije Wolf?, Ivan Grozni v Ivanu Vasiljeviču Bulgakova (79/80), Vitez Bledica v Shakespearovi komediji Kar hočete (80/81) in kot gospod Sontevilski v Mlakarjevem branju Molierovega Georgea Dandina. Bil je Hudič in Družabnik v Hofmannsthalovem Sleherniku, Tulpenheim v Linhartovi Županovi Micki (oboje 88/89) in Froggy v Hamletu v pikantni omaki Alda Nikolaja. V sezoni 86/87 je nastopil v monodrami Kontrabas, štiri leta kasneje je bil Stalin v Pownallovi Mojstrski lekciji.

... pred filmsko kamero ...
Veliko je nastopal tudi v filmih in njegov igralski opus je med najizrazitejšimi. Igral je v Štigličevem Tistega lepega dne, v Hladnikovem Sončnem kriku, v Klopčičevih Strahu, Vdovstvu Karoline Žašler, Iskanjih, Dediščini in komediji Moj ata, socialistični kulak, Drozgovem Boju na požiralniku, Ranflovem filmu Živela, svoboda in Pogačnikovi Kavarni Astorija.

... in na malih zaslonih
Ustvaril je tudi precej nepozabnih televizijskih vlog. Med drugim smo ga videli v Kaplanu Martinu Čedermacu, Splavljencih, Ciklamnu in Agitatorju. Kljub upokojitvi je Petje še vedno igralsko aktiven. Na oder so ga ponovno "poklicale" vloge poročnika Duba v Dobrem vojaku Švejku, Joeja Kellerja v Millerjevi drami Vsi moji sinovi, vloga v Linhartovem Matičku in ne nazadnje v predstavi Maratonci tečejo častni krog.

Petje je bil več desetletij nosilec repertoarja SSG-ja v Trstu, z delom pa je vtisnil nepozaben pečat slovenskemu gledališču, filmu in televiziji.