Predstavo kot moto spremlja misel velikega Andreja Tarkovskega: Edino mogoče potovanje je potovanje navznoter. Foto: Aljoša Rebolj
Predstavo kot moto spremlja misel velikega Andreja Tarkovskega: Edino mogoče potovanje je potovanje navznoter. Foto: Aljoša Rebolj
Simfonija otožnih pesmi
"Kot plesalec sem si iz sodelovanja s Tomažem zapomnil predvsem to, da je moja misel potovala hitreje kot moj gib," je za TV Slovenija o pričujoči predstavi povedal Ronald Savković. Foto: Aljoša Rebolj
Simfonija otožnih pesmi
Osrednja tema je materina izguba otroka - obenem pa predstava govori tudi o umetniku, ki je vedno potisnjen na rob in se bojuje za preživetje, opozarja Livija Pandur. Foto: Aljoša Rebolj

Balet v režiji Tomaža Pandurja je krstno izvedbo doživel leta 2010 v berlinskem Državnem baletu. Nocojšnja uprizoritev v ljubljanski operi bo poklon pred letom dni preminulemu režiserju. Na ljubljanski oder je balet postavila enaka ekipa z nekaj novimi sodelavci.

Pandur je v miselnem konceptu baleta Simfonija otožnih pesmi vstopil v pokrajino časa, v imaginativni, nepojasnjeni in težko dotakljivi ris našega bivanja, v pokrajino življenja in smrti, v intimno zgodovino izgub, v iskanje resnice - kot potnik, ki vidi dlje v čas in prostor.

Neizrekljivo lahko ubesedi ples
Na glasbo Henrika Mikolaja Goreckega je ustvaril sedem scenskih ikon, ki z narativnim tokom sovpadajo z likovnostjo suprematizma. V drugi realnosti, v drugem toku zavesti, v razpokah in ranah je naslikal poemo neizrečenega v iskanju definiranja absolutne lepote, vsega tistega, kar se v migracijah misli ne da ubesediti, a se manifestira z jezikom gledališča. V Simfoniji otožnih pesmi je v sodelovanju s koreografom Ronaldom Savkovićem oblikoval čas nedosegljivega, neizrekljivega in neotipljivega, kibernetični čas gledališke miselne enačbe, so zapisali v ljubljanski operno-baletni hiši.

Kot je na novinarski konferenci pred premiero povedala umetniška vodja ljubljanskega baleta Sanja Nešković Peršin, je Pandurja pred dvema letoma povabila, da bi za njihov baletni ansambel naredil novo kreacijo. Vendar je vmes posegla režiserjeva nenadna tragična smrt, zato so se v dogovoru z njegovo sestro in dramaturginjo Livijo Pandur ter koreografom Savkovićem odločili, da berlinski balet prenesejo v Ljubljano.

Predstava je po njenih besedah nastajala v Pandurjevem duhu, saj so jo ustvarjali njegovi tesni sodelavci - Livija Pandur, Savković, kostumografinja Angelina Atlagić in scenograf Sven Jonke (skupina Numen).

Po besedah Livije Pandur je bila prestavitev berlinskega baleta v ljubljansko operno-baletno hišo posebna izkušnja. Datum premiere je bil sicer določen že pred poldrugim letom, a po spletu okoliščin bo premiera ob obletnici Pandurjevega nenadnega odhoda. Zato ima naslov baleta tokrat neke drugačne pomene, kot pred sedmimi leti, ko je predstava nastala v Berlinu.

V baletu pleše šest plesalk in šest plesalcev ljubljanskega Baleta. V Ljubljani bo glasbeno delo Goreckega Simfonija št. 3, op. 35, za sopran solo in orkester - Simfonija otožnih pesmi izvajano v živo. Na premieri bo sopransko vlogo pela Marina Zadro, vlogo poje v alternaciji z Rebeko Radovan.

Glasbena vodja in dirigentka je Živa Ploj Peršuh. Oblikovanje svetlobe pa je prevzel Jaša Koceli, ki je kot asistent režiserja sodeloval pri postavljanju Fausta v Pandurjevi režiji na oder SNG Drama Ljubljana.

Pred premiero baleta Tomaža Pandurja
Pred premiero baleta Tomaža Pandurja