Koreografijo je po Mariusu Petipaju zasnoval umetniški vodja ljubljanskega Baleta Irek Mukhamedov. V vlogi princese Aurore bo na nocojšnji premieri zaplesala Tjaša Kmetec.

Za vsak baletni ansambel je vitalnega pomena, da ima na svojem repertoarju mojstrovino klasičnega baleta, je prepričan Mukhamedov. Vsak koreograf se pri postavljanju Trnuljčice na oder znajde pred zahtevo po iskanju harmonije s skladateljevo partituro in ustvarjanju predstave, s katero lahko podpre raven posameznega baletnega ansambla.

Osvežitev za 21. stoletje
Mukhamedov je za ljubljansko uprizoritev balet v štirih dejanih skrčil v dve dejanji. Petipajeve koreografije ni spreminjal, a je vseeno ustvaril svežo predstavo. Kot koreografu, nekdanjemu plesalcu in umetniškemu vodji baleta se mu zdi pomembno, da gre ljubljanska baletna hiša v korak s časom.

Dirigentska taktirka bo v rokah Marka Gašperšiča. Trnuljčico razume kot velik izziv, saj gre za srečanje z glasbeno mojstrovino, ki jo je tudi Čajkovski razumel kot vrhunec svojega baletnega opusa.

V vlogi princese Aurore bodo poleg Kmetčeve plesale še Ana Klašnja, Mariša Nač in Nina Noč, v vlogi princa Desireja Kenta Jamamoto, Lucas Jerkander in Luka Žiher, v vlogi hudobne vile Carabosse pa Lukas Zuschlag in Sanja Nešković Peršin. Scenograf predstave je Andrej Stražišar, kostumografinja Marija Levitska, oblikovanje luči so zaupali Andreju Hajdinjaku.

Baleti Čajkovskega (1840-1893) predstavljajo jedro klasičnega baletnega kanona in so sinonim za balet kot umetniško zvrst. Če Labodje jezero uživa ikoničen status in je Hrestač danes sploh najpogosteje izvajan balet, je Trnuljčica od vseh treh stvaritev tisto delo, ki v umetniškem pogledu zaseda najvidnejše, ključno mesto v zgodovini klasičnega baleta.

Zlata trojica
Trnuljčica kot sinteza različnih vplivov in tradicij predstavlja simbolično in razvojno vez med rojstvom profesionalnega baleta v 17. stoletju in baletom 20. stoletja. Umetniška dovršenost baleta je rezultat tesnega sodelovanja treh izjemnih posameznikov na vrhuncu ustvarjalnih moči: skladatelja Čajkovskega, koreografa Petipaja ter idejnega očeta, libretista in kostumografa baleta Ivana Aleksandroviča Vsevoložskega. Balet je krstno izvedbo doživel 15. januarja 1890 na odru Marijinskega gledališča.

V Ljubljani so balet, ki se tesno naslanja na literarne predloge Trnuljčico in druge pravljice Charlesa Perraulta, prvič uprizorili leta 1964, nato pa ponovno v letih 1970 in 1999.