Baletnik je najbolj zaznamoval mariborsko baletno hišo. Foto: RTV SLO
Baletnik je najbolj zaznamoval mariborsko baletno hišo. Foto: RTV SLO

Na ta naziv sem bil zelo ponosen. Plesalci imamo samo svoje telo, in če to telo ni dobro izvežbano, če ni dobro uglašeno tako kot najboljši klavir, tudi ne more nič povedati. In zato sem moral plesalce gnati do krvi.

Otrin o vzdevku Slave driver
Iko Otrin
Otrin je tudi avtor več del o baletu.

Spidi Gonzales, kot so nekoč klicali Otrina, letos praznuje 75 let, zato mu je bila predstava tudi posvečena. Že pred njo pa so prav tako v SNG-ju Maribor predstavili monografijo o njem. Legendo mariborskega baleta je zaznamovalo trdo delo, h kateremu je usmerjal tudi svoje plesalce. Zanje je režiral in postavil koreografijo za več kot 70 baletov, prispeval pa je tudi baletne dele za okoli 150 oper, operet in glasbenih komedij.

K "pameti" sta ga spravila Mlakarjeva
Čeprav je bil v osnovni šoli prepričan, da bo postal kirurg, ga je na drugo življenjsko pot usmerila predstava Vrag na vasi, v kateri je videl plesati Pina in Pio Mlakar. Svojo kariero je začel v ljubljanskem baletu, kjer je bil med letoma 1950 in 1954 večkrat solist, tudi v predstavi, ki ga je usmerila k baletu. Od takrat pa je Otrin povezan predvsem z mariborsko baletno hišo, čeprav je gostoval tudi v različnih ansamblih po Evropi.

Znal je ceniti slovenska dela
Otrin je bil cenjen plesalec, kljub temu pa je pomemben zlasti zaradi svojega koreografskega dela. Ob delih, ki jih na svoj repertoar uvršča večina baletnih hiš po svetu, je namreč kot prvi v Mariboru na program vključeval tudi najnovejša dela, ki so jih ustvarili sodobni skladatelji. Posebno skrb je namenjal slovenskim avtorjem in baleti Prometej 73, Nevsakdanji dan, Opojno poletje, Peter Klepec in Pohujšanje v dolini ... so bili prvič izvedeni prav med njegovim vodenjem.

Priganjač sužnjev
Otrina je zaznamoval vzdevek Slave driver (priganjač sužnjev), na katerega je ponosen še zdaj; plesalec ima na voljo samo svoje telo, in če ni izurjeno, uglašeno kot najboljši klavir, ne more povedati nič, je svojo miselnost Otrin razložil pred slovesno uprizoritvijo Labodjega jezera, ki ga je režiser in koreograf Viktor Litvinov postavil po Petipajevih, Ivanovih in Kovtunovih predlogah.

Maribor mu je izročil Glazerjevo nagrado
Za svoje delo, v katerega spada tudi avtorstvo učbenika Razvoj plesa in baleta, Slovarja baletnih izrazov in korakov ter ritmično-plesnega sistema za otroke in prizadete ljudi La la bum, je Otrin prejel številne nagrade. Med pomembnejšimi je Glazerjeva nagrada za življenjsko delo, častni naziv ambasador SNG-ja Maribor in velika nagrada Društva baletnih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, svojevrstna nagrada pa je tudi redno članstvo v ustanovah Kraljeva plesna akademija v Londonu in Dance Notation Bureau v New Yorku.

Na ta naziv sem bil zelo ponosen. Plesalci imamo samo svoje telo, in če to telo ni dobro izvežbano, če ni dobro uglašeno tako kot najboljši klavir, tudi ne more nič povedati. In zato sem moral plesalce gnati do krvi.

Otrin o vzdevku Slave driver