Poslušamo
Where If Not Now je album, ki si zasluži nagrado, piše Matjaž Ambrožič. Foto: Kapa Records

Dodaj v

Haiku Garden: Where If Not Now

KAPA Records, 2018
19. november 2018 ob 11:05
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pa saj nikoli ni bilo dvoma. Prvi dolgometražec ljubljanskih shoegazerjev Haiku Garden je čudovit – sočen, slikovit, ravno prav nežen, melodijsko skrajno bogat in kitarsko oster ravno tam, kjer je prav, da je tak.

Res je, da je razmazana kitarska elektrifikacija idealen zvočni okvir za skladenjske eksperimente, narativno mistiko, v tem so dovoljeni celo do nerazumljivosti izvedeni vokalno-lirični eskapizmi.

Toda Haiku Garden so svoj izraz iz navidezno introvertiranega rockovskega vzgiba izpeljali v res pogumen nastop in se zato nemudoma znašli na oazi čiste iskrenosti. In to so izvedli zavestno in brutalno ambiciozno.

Načelno je najbolj ilustrativna točka albuma Where If Not Now začetek izjemnega songa Days, Dripping Away. Ta je resnično podoben trenutku, ko se zdi cel svet na dlani ali pač ves kisik prav v tvojih pljučih. Nabor zvokov, ki ga sestavljajo, ter dramaturgija, ki jo zdrami neznaten, a še kako pomemben vokalni intermezzo (tam na 1:43), sta naravnost veličastna.

A je tisto, kar sledi mojemu najljubšemu domačemu komadu, predstavljenemu v letu 2018, nemara še bolj zanimivo. Pesem z naslovom Hazel ponudi najbolj bistro, kot je mogoče, nadaljevanje celote Where If Not Now. Občudujem albume, ki me omamijo s sladkim občutkom prevlade in samozavesti, obenem pa me takoj zatem opozorijo, kdo je tu edini upravičen za čestitko. In Hazelov fantastičen sitarski solo! Hej! Haiku Garden, kaj počnete z mano, joj!

Kompleksno Idle Abyss razumem kot resen in razmišljujoč korak, ki prvencu Haiku Garden zagotavlja stabilnost in avtonomnost.

Z osemminutno Drifter kasneje lahko znova odplavamo po svoje. Ta nas dejansko zavede v prostranstva. In to na genialno analogen način. Prav res. Vsi nepopravljivi navijači pred dvema desetletjema priljubljenega francoskega dvojca Air imajo tu nepričakovano prelepo priložnost pregrešno utapljati se v (Moon Safari) nostalgiji. Sijajno. Že kar zaslepljujoče sijajno.

Zdaj pa še enkrat na začetek. Za tega je perfektno izbrana skladba Catch My Breath. S to Haiku Garden opozorijo, da so iskri opazovalci in energični pripovedovalci. Hibe, ki jih ima ta neverjetno srčen song v vokalni liniji pred prvim refrenom in tudi na začetku kitarske solaže, so kot tiste najbolj zabavne izbokline, ki jih je vaši priljubljeni kolesarski stezi s svojimi koreninami naredil bližnji hrast. Tako organsko, tako lepo.

Where If Not Now je album, ki si zasluži nagrado. Top!

Matjaž Ambrožič
Prijavi napako
Komentarji
povzetek
# 19.11.2018 ob 11:33
Dragi RTVSLO, zdaj pa jih na BBC Radio spravit
ishgilliath
# 19.11.2018 ob 22:47
No čisto iskreno, Haiku Garden so bolj doprinos k slovenski glasbeni sceni, kot pa k samemu shoegaze-u, zato brez neke resne promocije na nek preboj v tujini ni za upat. Ja, v Sloveniji ni benda, s katerim bi Haiku Garden lahko primerjali (še zlato dobo shoegazinga smo v Sloveniji prespali), ampak na svetovni sceni je pa takih malih "up and coming" shoegazearskih bandov na dfesetine in Haiku Garden v tem pogledu res ne odstopajo po kakovosti ali originalnosti... Pač, realnost je, da tudi nu-gaze razcvet počasi že vstopa v drugo desetletje in da kombinacija indie rocka in shoegaza nikakor ni več nekaj novega, da o tem da niti največji nugazearski bandi trenutno večinoma niso poznani izven krogov žanrskih fanatikov (kamor sicer štejem tudi sebe) raje sploh ne bi.
Haiku Garden so talentiran band, o tem ni dvoma in njihov easy-going rahlo psihadelično obarvan shoegaze je dovolj poln luštnih hookov, da jih za prihodnost v do shoegaza precej ignorantni slovenski ater sceni verjetno ne bo hudega, v tuje vode se bodo pa s tako generičnim zvokom bolj težko podali, vsaj dokler bo na sceni vsaj dva ducata bendov, ki to počnejo bolje in več kot samo zapolnjujejo trenutno povpraševanje po "modernem" shoegaze zvoku.
ti-ne
# 19.11.2018 ob 13:26
povzetek

# 19.11.2018 ob 11:33
Prijavi neprimerno vsebino Dragi RTVSLO, zdaj pa jih na BBC Radio spravit

######

Edini problem je, da BBC ima še enih 50 angleških Haiku Garden.
ishgilliath
# 05.12.2018 ob 22:09
Jurčič

Od mladih bandov zadnjih par let (kao konkurence HG-jem) recimo Infinity Girl, Deafcult, Flyying colours, Moondrive, Vyva Melinkolya, Blankenberge, Kraus, Cloakroom, Manic Sheep, Cre•scen•do, Froth, Wray, Newmoon, Greet Death itd...
Pa govorim samo o bandih, ki so nastali v tem desetletju, tistih iz prejšnjih dveh verjetno sploh ne rabim naštevat.

Prebujanje
Glasbeni žanr, ki se je začetek 90ih razvil iz psihadeličnega rocka, noise rocka in ethereal wavea. Značilnosti so res noisy, distorziran in reverb-an kitarski zvok (wall of noise) v kombinacij z zelo dreamy, melodično atmosfero in eteričnimi vokali, ki ponavadi služijo bolj kot dodaten inštrument, ni cilj v predajanju besedila ali čem podobnem...
Prebujanje
# 02.12.2018 ob 10:54
kaj je shoegazing?
ti-ne
# 21.11.2018 ob 21:49
+0
Jurčič

# 21.11.2018 ob 16:39
Prijavi neprimerno vsebino pravite, da je še en kup takih bandov, 50, na desetine,.....prosil bi za vsaj ene 5 bandov, za katere menite, da so res toliko boljsi od njih....bil bi vam hvaležen, da malo preposlušam.

######

Shoegaze internacionale. ;-)))
Veliko boljših plat, artikuliranih pevcev in groovie bobnarjev kot HG.

https://m.ranker.com/list/shoegazing-bands-and-musicians/reference

https://www.last.fm/tag/european+shoegaz
e/artists

https://www.google.si/amp/s/daily.bandca
mp.com/2017/05/26/modern-shoegaze-bands-list/amp/
Jurčič
# 21.11.2018 ob 16:39
pravite, da je še en kup takih bandov, 50, na desetine,.....prosil bi za vsaj ene 5 bandov, za katere menite, da so res toliko boljsi od njih....bil bi vam hvaležen, da malo preposlušam...
zofija1
# 19.11.2018 ob 15:31
škoda, da je artikulacija tako slaba...
povzetek
# 19.11.2018 ob 13:57
ti-ne

Torej ima ta Haiku Garden podobne možnosti kot vsak angleški Haiku Garden?

Ne, to ni edini problem. Prvi problem je, da na Radiu Slovenija ni junaka, ki bi ga zanimalo, da nekdo z Radia Slovenije sploh spozna kakega DJ-ja z BBC. Predvsem uredniki so zadovoljni s svojimi pisarnami. Ampak to je na vseh umetniških področjih. Slovenski umetnik mora vse opraviti sam (od računovodstva do lobiranja), ker mu nobena institucija ne krije hrbta. No ja, mogoče enkrat za lastno promocijo (Bienale, Evrosong recimo).
Jurčič
# 19.11.2018 ob 12:13
ja, lahko bi se potrudil Ambro, definitivno jim je mesto tudi onkraj meja!
Kazalo