V obdobju, ki ga zajema izdaja, večje jugoslovanske glasbene založniške hiše tipa Jugoton, Diskoton, PGP RTB (Produkcija Gramofonskih Ploča Radio Televizije Beograd) ali pa ZKP RTVL (Založba kaset in plošč Radiotelevizije Ljubljana) niso bile slepe za porajajoči se trend diskoglasbe. Vendar pa na tem polju večinoma niso bile pripravljene vlagati v dolgometražne izdaje, kakršna je bila na primer Andromeda Mihe Kralja, ki je leta 1980 izšla pod okriljem PGP RTB-ja. Tovrstna produkcija je tako običajno pristala na malih, sedempalčnih ploščah ali pa se je znašla na B-straneh v osnovi rock-, funk- ali popizdaj. Nekatere izmed skladb, vključenih na dotično kompilacijo, ki je na voljo izključno na vinilni izdaji, pa so šele ob tej priložnosti sploh prvič izšle na vinilu.
Izdaja je na dvojnem vinilu izšla letos pod streho reško-zagrebške založniške hiše Fox & His Friends, lastnika in urednika katere sta Leri Ahel in Željko Luketić, ki sta tudi kurirala dotično kompilacijo. Kot so napovedali, ne bo doživela ponatisa in vsakemu kupcu bo za nakup na voljo zgolj en izvod. Socialist Disco prinaša 18 (z izjemo zadnje) vokalnih skladb, ki po mnenju vodij založbe najbolje osvetljujejo, kaj vse se je v nekdanji Jugoslaviji razumelo kot disko.
Vendar se žal Ahel in Luketić nista odločila vključiti oziroma morda pobrskati za bolj obstranskimi, torej obskurnejšimi stvaritvami, saj je izbor večinoma konkretno zasidran v polju (orkestralnega) popa. Posledično za poslušalce, ki jim glasba z jugoslovanskega teritorija iz tega obdobja ni ravno popolna neznanka, njun nabor ne prinaša ravno nekega razodetja. Je pa res, da ima kompilacija prejkone izobraževalno funkcijo za tuje odjemalce, kar lahko sklepamo tudi iz njenega angleškega, torej za tuji trg osmišljenega naslova, hrvaški naslov je naveden na notranji strani ovitka. Tako lahko marsikateremu tujcu, ki je prepričan v idejo, da je bilo nekdaj tukaj vse podrejeno strogemu in hladnemu totalitarizmu, razodene, da je bila zavesa še posebej na področju glasbe – kot tudi zatrjuje naslov kompilacije – bolj žametna kot železna. To dokazuje tudi dejstvo, da so imeli nekateri – predvsem bolj komercialno naravnani – izvajalci diska iz tujine, ki so se uvrščali na glasbene lestvice svetovnih uspešnic ali pa na jugoslovanskih odrih odigrali kak koncert, tudi na jugoslovanskih tleh določen vpliv.
V kompilacijo celo povede pesem Ja ću preživjeti, ki jo odpoje priznana Zdenka Vučković in gre za pohrvateno različico svetovne zimzelene uspešnice I Will Survive, za kar je poskrbel Mišo Doležal (mimogrede: oče Sanje Doležal). Izbira te skladbe, ki jo je v izvirniku prepevala Gloria Gaynor, za uvodno, je precejšnja škoda, saj lahko vzbudi občutek, da se je na tukajšnjem ozemlju predvsem ali zgolj stremelo k temu, da bi bili "slišati kot Zahod". Med priredbami svetovnih uspešnic najdemo še Drugo vrijeme, ki jo je v izvirniku The Second Time izvajala Kim Wilde, v hrvaški verziji pa Elvira Voća, hkrati pa tudi tukaj najdemo Doležala, tokrat v vlogi aranžerja. Tej pa sledi še ena priredba, in sicer Vamos Ala Playa v različici ansambla Opatijski suveniri, pri čemer pa gre za enega tistih ne prav posrečenih izdelkov, kjer se v jeziku izvirnika ohrani superslavni refren, preostanek besedila pa je lokaliziran. Pač prikladno za nekdanje jugoslovanske rive in hotelske terase.
Kot druga po vrsti se je na kompilaciji znašla Pjesma je bila život moj, ki jo odpoje jugoslovanska zvezda Gabi Novak, sicer žena Arsena Dedića, ki tudi stoji za to mojstrsko skladbo, ki je seveda tudi vrhunsko odpeta. Dedić pa je prav tako avtor besedila futuristično zasanjane balade Robot, ki jo je za makedonsko pevko Ljupko Dimitrovsko zložil in aranžiral priznani hrvaški skladatelj Nikica Kalogjera. Iz makedonske scene je v izboru neizogibno pristal tudi Arian, čigar istoimenski album, ki je leta 1981 izšel pod streho PGP RTB-ja, je še danes zaželena roba med diskofili.
Kot prva na drugi plošči je Be My Bear, ki jo odpoje Moni Kovačič (tukaj sicer navedena kot Moni Kovačić), ki se je v Nemčiji rodila ameriškemu očetu in mami Slovenki ter se je v najstniških letih preselila v mamino domovino in se hitro zavihtela na takratno jugoslovansko estradno sceno. Be My Bear je edina v angleščini odpeta pesem na kompilaciji, Kovačičeva pa je tudi edina od ženskih izvajalk, ki je sama napisala besedilo.
Ena izmed tistih pesmi, ki so pri kateri izmed jugoslovanskih založb izšle zgolj na sedempalčni plošči je "tematsko naslovljena" Disko, ki jo izvaja tandem Rok Hotel in je izšla pri Jugotonu. Rok Hotel je sicer dvotretjinski ženski del bosanske zasedbe Mirzino jeto, ki so jo nekateri imeli za jugoslovanske Boney M. Pesem Disko pa je zagotovo izdelek, ki se od vseh iz tega izbora najbolj približa spoju vokala Donne Summer in produkcije Giorgia Moroderja, s tremi oskarji ovenčanega zastavonoše diska. Med zanimivejšimi izvajalci s kompilacije je Ivica Šurjak, sicer eden najboljših hrvaških nogometašev vseh časov, čigar prav tako sedempalčna plošča je izšla pri Jugotonu. Na njeno B-strani je bila tudi pesem Julija, ki je vključena v tukajšnji izbor, vendar pa velja omeniti, da je Šurjak nastopal – sicer povsem suvereno – zgolj v vlogi pevca. Da so tudi takrat pripadniki estrade radi prehajali z enega na drugo igrišče oziroma oder, priča tudi primer Hrvatice Ane Sasso, ki je leta 1982 postala mis Jugoslavije. Nekaj let po osvojitvi tega naziva je sledilo nekaj pesmi, ki so izšle na Jugotonovih kompilacijah, Socijalistički disko pa prinaša udarno in seksapilno Krenimo Niki, s katero je nastopila na Karneval Festu '87 v Cavtatu.
Kompilacijo sklene edina skladba brez vokala, naslovljena I’m Gonna Get Your Love, ki jo podpisuje Roman Butina, pri čemer pa gre za inštrumentalno predelavo pesmi, ki jo je v letu 1982 prepevala Kanadčanka Jade. V svoji različici si je ta hrvaški glasbenik dal duška s svojo mašinerijo, saj je mogoče slišati Roland Juno-60, Prophet 600, Minimoog, Roland TB-303, Roland TR-808 in Dr. Böhm Digital Drums (nemška ritemmašina, ki so jo izdelovali v začetku 80. let minulega stoletja).
Ob tem, da sta se Leri Ahel in Željko Luketić odločila v izbor za Socijalistički disko. Ples iza jugoslavenske baršunaste zavjese 1977.–1987. vključiti več ali manj širši javnosti znana imena, katerih primarna žanrska izbira praviloma ni bil disko, je očitno tudi, da sta v največji meri zajemala iz bazena hrvaških izvajalcev. Po drugi strani pa kompilacija kaže, da so za takratno produkcijo stala res mojstrska imena, kot sta že omenjena Arsen Dedić in Nikica Kalogjera, poleg njiju pa na primer še mednarodno priznani mnogostranski hrvaški skladatelj Alfi Kabiljo, ki tukaj stoji za skladbo Južni vjetar v izvedbi Krunoslava Slabinca.
Prislovična svoboda sveta diska je sicer odpirala tudi možnosti za eksperimentiranje na več ravneh, kar je bilo zagotovo privlačno za glasbenike z različnih žanrskih vetrov – pravzaprav pri disku tako ali tako najdemo mnoge žanrske hibride. To pa je neogibno poganjala tudi radovednost glede uporabe takrat še precej svežih elektronskih inštrumentov. Vendar, čeprav kompilacija res ne prinaša kakih skritih biserov tistega časa, nas pa (vsaj na tu živeče) spomni, kolikšno sofisticiranost je nekdaj premogla popularna glasba.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje