Jack Levine se je leta 1915 kot osmi otrok v družini judovskih priseljencev iz Litve rodil v Bostonu. Pri začetku njegove umetniške kariere je imel ključno vlogo ustanovitelj harvardskega oddelka za umetnost Denman Ross, ki ga je vzel pod svoje okrilje ter mu plačal štipendijo in študij.

Pojedina, ki ni šla po grlu
Med veliko depresijo je Levine slikal za zvezno vlado in med drugim ustvaril slavni sliki Card Game (Igra s kartami, 1933) in Brain Trust (Možganski trust, 1935), ki sta bili razstavljeni v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMa). Njegovo platno Feast of Pure Reason (Pojedina čistega razuma) je leta 1937 povzročilo velik nemir - MoMa si ga ni upala postaviti na ogled, saj so se bali, da bi s tem razjezili svoje najradodarnejše mecene. Slika namreč prikazuje policista, kapitalista in politika, ki so z izrazi zadovoljne zlobe posajeni za skupno mizo.

Rdeča nevarnost?
Leta 1946 je Levine ustvaril sliko Welcome Home (Dobrodošli doma), na kateri vidimo generala v dragi restavraciji, zdolgočasenega bogatega brezdelneža in dva poslovneža. Slika je bila na ogled na razstavi Ameriške kulture v Moskvi. Levine je bil zaradi nje leta 1959 poklican na zaslišanje pred kongresni odbor za "neameriške aktivnosti", ki je preganjal (prave in namišljene) komuniste. Levine se zaslišanja ni udeležil, z zadovoljstvom pa je sprejel kritiko ameriškega predsednika Dwighta Eisenhowerja, ki jo je označil za navadno karikaturo.

Proti Pollockovem "packanju"
Levine, ki je navdih črpal tudi od starih mojstrov, denimo Velazqueza in Goye, in nemških ekspresionistov, se je po vojni odločno uprl poti slikarstva v abstraktni ekspresionizem. Njegova dela sta zaznamovala ostra družbena kritika in komentar proti plutokratom, korporacijam, militarizmu, skorumpiranim politikom, človeški norosti in rasizmu; rasno diskriminacijo je, denimo, ostro obsodil z delom Birmingham '63: slika prikazuje krdelo krvoločnih psov, ki so obkolili skupino temnopoltih ljudi. "V prvi vrsti me zanima usoda človeštva," je o svojem delu povedal leta 1952. "Satirični ton, ki ga ubiram, je samo znak mojega razočaranja nad človeštvom, kar je čisto nasprotje od tega, da bi rekel, da imam od človeštva visoka pričakovanja."

Umetnost se mora opredeliti
Slikar je svojo filozofijo leta 1985 pojasnil v pogovoru za revijo American Artist. Dejal je, da je zelo zgodaj ugotovil, da vprašanje dobrega in slabega ne sme imeti le estetske razsežnosti, temveč je treba braniti nedolžne in bičati krive. Politično je bil na strani levic, a nikoli ideolog, je v svojem eseju za New York Times pred leti zapisal Pete Hamill. "Vedel je, na kateri strani stoji, in hotel je, da je to vidno z njegovih slik. A kljub vsemu je izražal svojo vizijo, ne pa ilustriral." Ne nazadnje se je loteval tudi bibličnih tem: Vatikan je leta 1973 odkupil njegovo delo Kajn in Abel.

Slike Jacka Levina so del zbirk velikih muzejev, kot so MoMa, Umetniški inštitut v Chicagu, Metropolitanski muzej umetnosti in Narodna galerija.