Na razstavi, ki jo odpirajo danes in bo na ogled do 28. decembra, so predstavljeni slikarji Milan Berbuč, Mire Cetin, France Peršin, Ivan Seljak - Čopič, Marko Šuštaršič in Melita Vovk, grafik Marijan Tršar ter kiparja Alenka Eržen in Drago Tršar.
Skupina 53, imenovana tudi Grupa 53, ki se je povezovala izključno kot umetniško izpovedna skupina sorodno usmerjenih pogledov na takratno umetniško stvarnost, ne meneč se za raznoliko politično-ideoloških usmerjenosti članov skupine, je prvič razstavljala oktobra 1953 v spodnjih prostorih ljubljanske Moderne galerije, zatem pa s postavitvijo gostovala v Beogradu in Zagrebu. Sledile so predstavitve skupine leta 1955, 1963 in leta 1973, zatem pa kot skupina niso več razstavljali.
Revolucionarno iskanje novih likovnih poti
S temi skupnimi nastopi so umetniki odločilno vplivali na nadaljnjo usmerjenost likovnega izpovedovanja v celotnem takratnem jugoslovanskem prostoru. V marsikaterem od študentov je po besedah Marjana Tršarja živela želja po vstopu v moderno slikarstvo in kiparstvo. "Zase vem, da sem v grafični specialki profesorja Jakca komaj še 'pokorno' sledil predpisanemu risanju po modelu v različnih grafičnih tehnikah (...), a sem se v sproščenem ustvarjanju doma že poskušal izviti iz uradnih utesnjujočih spon v sodobnejši avtorski izraz, adekvatnejši lastnim sanjarjenjem," je zapisal. Podobno notranjo razcepljenost so doživljali tudi njegovi kolegi, zagotovo pa tisti, ki so se pridružili v uporniški modernistični skupini.
Melito Vovk so v skupino sprejeli, ko se je leta 1953 vračala iz tujine. "Vrnila sem se domov polna idej in navdušena nad novimi pojavi v likovni umetnosti. Vsa Grupa 53 je prav revolucionarno iskala nova pota, kljub slabi pomanjkljivi informiranosti in dediščini socialističnega realizma, ki smo ga vsi želeli spremeniti. Zato sem se z vsemi odlično razumela in bila sem počaščena, ker so me sprejeli medse."