Razstave
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 4 glasov Ocenite to novico!
Mamut
Mamut je bil večji od današnjega slona, poraščen z dolgo in gosto rdečkasto rjavo dlako, ki ga je varovala pred mrazom. Foto: Prirodoslovni muzej Ljubljana
Mamutovo okostje
Replika mamutovega okostja (izvirno kopijo hranijo v muzejskem depoju) je največji eksponat muzeja. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije

Dodaj v

75 let od najdbe ledenodobnega velikana

Filatelisti lahko svojo zbirko dopolnijo s podobo mamuta
19. september 2013 ob 19:04,
zadnji poseg: 19. september 2013 ob 19:31
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Okostje mamuta, največjega pleistocenskega sesalca, je veliko pozornost pritegnilo že ob odkritju leta 1938 in eden ključnih eksponatov Prirodoslovnega muzeja ostaja tudi danes. Ob 75-letnici odkritja te edinstvene najdbe iz Nevelj so v muzeju pripravili pregledno razstavo in jo pospremili s posebno znamko.

Okostje ledenodobnega velikana so odkrili marca leta 1938 pri Nevljah blizu Kamnika. Na podlagi raziskav so paleontologi sklepali, da je okostje ostanek samca, starega okoli 40 let, ki je živel pred približno 20.000 leti. Gre za eno najpopolnejših okostij tega ledenodobnega trobčarja in sorodnika današnjega slona v Evropi. Mamut, prebivalec mrzlih step, ki je bil razširjen v severni Evropi, Severni Ameriki in Aziji, v času poledenitev pa je prihajal tudi v južno Evropo, je izumrl zaradi spremembe podnebja.

Zahtevno odkritje je po besedah kustosa Matije Križnarja pospremilo več peripetij. Zaradi spora med kamniško lokalno upravo in prirodopisnim oddelkom Narodnega muzeja v Ljubljani so ostanke mamuta v Ljubljano prepeljali šele v maju tega leta. Z izkopavanjem pa je povezan tudi javnosti manj znan spor med kustosom prirodopisnega oddelka v Narodnem muzeju Franom Kosom in paleontologom Srečkom Brodarjem, ki se je vlekel vse do njune smrti.

Znamka in žig z zobom mamuta
Razstavo novih dokumentov in okoli 50 fotografij poleg znamke z motivom mamuta v svojem naravnem okolju spremljata poštni žig in ovojnica. Ker so izbrali toplejši čas, je ilustrator Matjaž Učakar mamuta upodobil s kratko dlako, pri rekonstrukciji okolja pa je upošteval vse paleobotanične najdbe na kamniškem območju, tako da so tudi rastline v ozadju prikaz takratne flore. Žig predstavlja stranski pogled na zob mamuta, ki je prav tako predstavljen v razstavnih prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Za motiv na ovojnicah pa so izbrali dve sliki, ki ju hranijo v muzejskem arhivu. Na prvi je najdišče mamuta med izkopavanjem v pomladanskih mesecih leta 1938, druga pa prikazuje razstavljeno okostje mamuta leta 1954.

Ob pregledni razstavi o odkrivanju mamuta in filatelistični, ki sta jo pripravila Učakar in Tone Simončič, bodo na ogled tudi čajniki slikarke Milanke Fabjančič. Čajnike, na katerih so motivi izumrlih živali, tudi mamuta, je izdelala pod slovensko blagovno znamko HA HA! za podjetje Emo Celje.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
butara
# 30.09.2013 ob 22:03
Kaj ni okostje kita še večji eksponat?
Kazalo