Podobno kot Andy Warhol si Murakami sposoja iz 'nizke' kulture in jo prodaja najboljšemu ponudniku iz krogov 'visoke umetnosti'. V nasprotju z Warholom pa Japonec svoje reinterpretiracije popularne kulture tudi 'vrača' nazaj na množično tržišče - v obliki majic, obeskov za ključe, podlag za miške in celo omejeno serijo torbic Louis Vuitton (ki so stale po pet tisoč dolarjev). Foto: EPA
Podobno kot Andy Warhol si Murakami sposoja iz 'nizke' kulture in jo prodaja najboljšemu ponudniku iz krogov 'visoke umetnosti'. V nasprotju z Warholom pa Japonec svoje reinterpretiracije popularne kulture tudi 'vrača' nazaj na množično tržišče - v obliki majic, obeskov za ključe, podlag za miške in celo omejeno serijo torbic Louis Vuitton (ki so stale po pet tisoč dolarjev). Foto: EPA
Xavier Veilhan
Čez nekaj dni bodo v Versaillesu odprli razstavo del Xavierja Veilhana, ki si iz okolice 'sposoja' predmete ter oblike ter jih oropa vseh posebnosti in svojstvenih lastnosti. Tako nastali arhetipi, skrčeni na osnovno, se upirajo psihološkemu uvidu. Od začetka devetdesetih ustvarja predvsem pisan bestiarij, v prvi vrsti nosoroge in pingvine iz umetne smole v živih barvah.

Takaši Murakami ni brez razloga znan kot "novi Andy Warhol": podobno kot ameriški popartist iz simbolov potrošniške kulture ustvarja vizualno osupljivo "konglomerate" visoke in plehke umetnosti. Med nedavno promocijo nove razstave del Francoza Xavierja Veilhana je direktor muzeja v Versaillesu, Jean-Jacques Aillagon, objavil, da je za naslednje leto vabilo k postavitvi samostojne razstave sprejel prav Murakami.

47-letnik, ki se je lani kot edini vizualni umetnik uvrstil na Timesov seznam stotih najvplivnejših ljudi na svetu, se pri ustvarjanju naslanja na estetiko stripov manga (še vedno najslavnejša ponazoritev je Hiropon iz leta 1997, plastika bogato "obdarjenega" barbiki podobnega dekleta, ki skače čez kolebnico iz lastnega mleka). Kult njegove osebnosti je seveda že davno prerasel meje domovine, a vseeno se zdi, da bodo njegove kričeče barve in včasih prav radostno obscena izbira tematike zbudili ogorčenje pri tistih bolj tradicionalnih obiskovalcih ugledne galerije.

"Afera Koons" je bila šele začetek
Spomnimo se samo lanske razstave ameriškega "kralja kiča" iz osemdesetih let, Jeffa Koonsa, v istih prostorih: prva razstava moderne umetnosti, kar jih je kdaj videla notranjost dvora Ludvika XIV., si je že pred odprtjem prislužila oznako "svetoskrunstva". Na ministrstvo za kulturo so se menda usipala pisma s protesti proti "razvrednotenju" tega "svetega" kraja, francoski naslednik Ludvika XIV., Charles-Emmanuel de Bourbon-Parme, pa je vložil celo tožbo, s katero je (neuspešno) skušal preprečiti "pornografsko" razstavo, ki je po njegovem omadeževala ime njegove slovite rodbine in njene palače.

No, kljub temu (ali pa prav zato) se je na Koonsovo razstavo zgrnil skoraj milijon obiskovalcev, letos pa Château de Versailles, kot mu pravijo Francozi, na podobne številke meri z razstavljanjem Veilhanovih futurističnih škrlatnih konjev, kolosalnega (štirimetrskega) Jurija Gagarina in podobnega. V palačo so namestili osem del, ki bodo na ogled med 13. septembrom in 13. decembrom.