Krhka svilena čipka je bila najverjetneje izdelana v Belgiji. Foto: Narodni muzej Slovenije
Krhka svilena čipka je bila najverjetneje izdelana v Belgiji. Foto: Narodni muzej Slovenije
Valvasorjeva čipka
Najstarejšo čipko hrani Arhiv Republike Slovenije. Foto: Narodni muzej Slovenije
Valvasor, sicer po poklicu vojak, je svoje življenje pretežno zapisal znanosti, zbirateljstvu in preučevanju Kranjske. Zapustil ni le obširnega znanstvenega dela, ampak tudi pomembne začetke grafičnega ustvarjanja, saj je bil prvi, ki se je ukvarjal z bakrotiskom in na svojem gradu ustanovil svoje grafično podjetje.
Polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) v svojem delu Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 piše tudi o čipkah na Kranjskem. Foto: Wikipedia

Kakšnemu namenu točno je bila namenjena t. i. Valvasorjeva čipka, strokovnjaki sicer ne morejo z gotovostjo ugotoviti, je pa povsem ustrezala oblačilni kulturi tistega časa. Po besedah Gojke Pajagič Bregar iz muzeja je takratna moda tudi moškim dopuščala nošenje čipk, tako da je bila morda del katerega izmed Valvasorjevih oblačil. "Moški so tedaj zelo veliko nosili čipke. Imeli so čipkaste ovratnike, čipka jim je gledala iz rokavov, kukala je iz škornjev, tako da je bila zelo v modi," je razložila.

Črna čipka za žalne namene
Valvasorjeva čipka je pobarvana s črno barvo in prav po zaslugi barvila se je ohranila do današnjih dni, saj je delovalo kot sredstvo za zatiranje gliv. Čeprav so jo izdelovali večinoma iz lanu, je ta čipka izdelana iz svile. Lan ima dolga stebelna vlakna, ki so trdoživa in manj primerna za barvanje. Svilo pa je lahko barvati. V obdobju, iz katerega je, so jo uporabljali za žalne namene, še pojasnjuje Gojka Pajagič Bregar. Najverjetneje je bila izdelana v Mechelenu v Belgiji. "Čipke iz Italije, Belgije in Nizozemska so bile tedaj zelo znane."

Čipko so leta 2002 našli v Arhivu RS v ovojnici pri raziskovanju arhivskega gradiva Petra pl. Radicsa, ki se je kot zgodovinar ukvarjal z Valvasorjevim gradivom. Ker je izredno krhka, bo razstavljena le nekaj dni, na predavanju vodje centra za konserviranje in restavriranje Arhiva RS Jedert Vodopivec Tomažič pa bo v torek mogoče izvedeti, kaj je vplivalo na to, da se je krhka čipka ohranila vse do današnjih dni.

Valvasor je čipkam posvetil tudi zapis v svoji znameniti Slavi vojvodine Kranjske. Da so ga zanimale, pa povedo tudi vzorci čipk oziroma predloge za šivane čipke v njegovi grafični zbirki Iconotheca Valvasoriana.

Razstavo odpirajo pred bližnjim 17. svetovnim kongresom Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko, pred katerim v Ljubljani čipkam posvečajo še dve razstavi. V Mestnem muzeju Ljubljana je že na ogled razstava Čipka, v Slovenskem etnografskem muzeju pa bodo v torek odprli razstavo Čipkaste vezi. Svetovni kongres Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko (OIDFA) bo Ljubljana gostila med 24. in 26. junijem, organizatorji pa pričakujejo približno 800 udeležencev, med njimi čipkarice iz 37 držav.