"Saj nisem pričakoval vrhunske fotografije, gre zgolj za veselje do tega, kar fotografiram, in za moj osebni odnos do dreves na splošno," je Bregar - skromno - zapisal ob seriji Drevesa ne bežijo. Foto: Jaka Bregar / Bežigrajska galerija 1
V serijah Zeleno črno/belo in Valovanja je podobnost v pojavljanju valovitih oblik.
V serijah Zeleno črno/belo in Valovanja je podobnost v pojavljanju valovitih oblik. Foto: Jaka Bregar / Bežigrajska galerija 1

V Bežigrajski galeriji 1 bodo drevi na ogled postavili fotografije Jake Bregarja. Pregledna razstava fotografij, nastalih med letoma 1982 in 2016, predstavlja umetnikove bistvene serije črno-belih fotografij, ki si sledijo v ciklusih kot kadri iz posameznih filmov. Bregar je večinoma fotografiral prizore iz narave in urbanih okolij.

Predstavljene bodo serije črno-belih fotografij z naslovi Drevesa ne znajo bežati, Preprosta foto zgodba - Kaplja, Zeleno črno/belo, Valovanja, Minevanje in Jabolko.

Krajine malo drugače
Ciklus Drevesa ne znajo bežati je nastajal skoraj 20 let. "Prve fotografije so dokaj klasične, izhajajoč iz manire krajinske fotografije, vendar sem hotel to nadgraditi z malo drugačnim pristopom do te teme. Odločil sem se za gibajočo kamero, zato ker drevesa 'ne znajo bežati'", je o prvi seriji zapisal Bregar.

Pri Preprostih foto zgodbah je poskušal dati fotografiji poleg osnovnega vizualnega pogleda še zgodbo, pri ciklusu Zeleno črno/belo je za izhodišče vzel navadni regrat s svojimi nenavadnimi oblikami, pri ciklusu fotografij Valovanje pa je želel zadevo še bolj minimalizirati. "Želel sem predvsem doseči svetlobne učinke ob iskanju estetskih form," je pojasnil. Minevanje pa je ciklus, ki ima najdaljšo dobo nastajanja, še vedno traja in še ni končano, je dodal.

Prav vse fotografije z razstave predstavljajo avtorjevo skrajno zavezujoče verjetje o sobivanju človeka v naravi in z njo. V seriji Minevanja opozarja na uničevanje arhitekturne dediščine, pa je ob razstavi zapisal kustos Miloš Bašin.

Fotografije kot del filmske sekvence
Iz razstavljenih del je mogoče razbrati, da je Bregar tudi avtor številnih filmov. "Prav to je vzrok, da nas sosledje njegovih fotografij spominja na navidezne sekvence iz njegovih filmov. Prav ta zaporedja nas vpeljejo v neskončnost minevanja vsega in hkrati dokumentiranja posameznih podob - opominjajo nas, da so vsi naši pogledi v bistvu neskončen film," je pojasnil Bašin.

Bregar v svojih fotografijah po mnenju kustosa ohranja preteklost. S svojimi umetniškimi dejanji jo želi in tudi začenja spreminjati in zaščititi pred propadom.

Jaka Bregar se je rodil leta 1942 v Višnji Gori. Imel je že 14 samostojnih fotografskih razstav ter več skupinskih, sodeloval pa je tudi na okoli 80 natečajih za fotografijo. Razstava v Bežigrajski galeriji 1 bo na ogled do 9. februarja.