V protestantski družini rojeni Johannes je leta 1652 podedoval očetovo gostilno in bogastvo ter se leto pozneje poročil s Catharino Bolnes iz katoliške družine, s katero sta imela 11 otrok. Kljub njegovemu slovesu pa so slikarja, ki se je ukvarjal tudi z ocenjevanjem in preprodajo umetnin, vse do smrti neprestano spremljale finančne težave. Foto:
V protestantski družini rojeni Johannes je leta 1652 podedoval očetovo gostilno in bogastvo ter se leto pozneje poročil s Catharino Bolnes iz katoliške družine, s katero sta imela 11 otrok. Kljub njegovemu slovesu pa so slikarja, ki se je ukvarjal tudi z ocenjevanjem in preprodajo umetnin, vse do smrti neprestano spremljale finančne težave. Foto:
Film Petra Webbra iz leta 2003, ki je nastal po predlogi istoimenskega romana, si je dekle zamislil kot preprosto mlado kmetico in hišno pomočnico pri Vermeerjevih, ki jo je slikar nekega dne opazil in uporabil za svoj model.

Skupaj s še 14 drugimi deli tega nizozemskega baročnega slikarja je od torka na ogled v prostorih galerije Frick Collection, ene najmanjših na Manhattnu (na dan bodo tako v notranjost spustili le 2.000 ljubiteljev umetnosti; predprodaja vstopnic, na katerih je predpisan točen čas ogleda, se je začela že julija.).

Najbližje nam bo v Bologni
Muzej Mauritshuis v Haagu, kjer ima Dekle z bisernim uhanom svoj stalni naslov, trenutno namreč prenavljajo. Po dveh postankih na Japonskem in še dveh postankih v ZDA bo slika v New Yorku na ogled do 19. januarja, potem pa jo bodo razstavili še v Bologni (od 8. februarja do 25. maja).

Resničnega dekleta ne poznamo
Slika, nastala okoli leta 1665, prikazuje neznano dekle z modro ruto v laseh in velikim bisernim uhanom v ušesu. Širšemu občinstvu je podoba dekleta poznana predvsem zaradi istoimenske knjige Tracy Chevalier. Izmišljena zgodba o dekletu, ki naj bi jo slikar ovekovečil na tej sliki, je pozneje doživela tudi filmsko priredbo, v kateri je portretiranko upodobila Scarlett Johansson, slikarja pa Colin Firth. Vendar pa so bili Chevalierjini zapisi o dekletu bolj kot ne ugibanje, saj o sliki ni dosti znanega. Prvič se je pojavila leta 1881 na dražbi v Haagu.

V prostorih Frick Collection, ki se osredotoča na umetnost od renesanse do konca 19. stoletja, so sliki, ki meri 40 x 45 centimetrov, namenili lasten prostor.

Uganka iz Delfta
O Vermeerjevem življenju vemo relativno malo, saj lahko umetnostni zgodovinarji danes o njem berejo le iz nekaj matičnih knjig, uradnih dokumentov in zapisov drugih umetnikov. Morda je bil tudi to razlog, da je moža, ki spada danes v veliko nizozemsko trojico 17. stoletja (ob Halsu in Rembrandtu), likovni kritik Thoré Bürger v drugi polovici 19. stoletja poimenoval za uganko iz Delfta.

Počasna slikarska tehnika
Zaradi natančne in zelo zamudne slikarske tehnike je Vermeer ustvaril številčno skromen opus. Danes mu je pripisanih le 34 del. Kot domnevajo strokovnjaki, mu je uspelo na leto dokončati le po tri naročila.

Prosojne barve je na platna nanašal v rahlo zrnčastih nanosih, t. i. pointillé. Do zdaj ni znana nobena risba, ki bi jo ustvaril Vermeer, njegova dokončana dela pa niso najbolj radodarna v razkrivanju priprav in procesa nastajanja slik. Po nekaterih teorijah si je pri delu pomagal s camero obscuro, na kar kažeta uporaba svetlobe in perspektive, ki bi ju stežka dosegel zgolj z zanašanjem na prosto oko.