Dylan v mehansko-umetniški delavnici. Foto: http://www.halcyongallery.com
Dylan v mehansko-umetniški delavnici. Foto: http://www.halcyongallery.com
"Dvoriščna vrata me privlačijo, ker dopuščajo negativen prostor. Lahko jih zapreš, ampak obenem pustijo letnim časom in vetričem, da vejejo skoznje. Lahko te zaprejo ven ali noter." Foto: http://www.halcyongallery.com/

Razstava Mood Swings, ki je na ogled v galeriji Halcyon v osrednjem Londonu, po več letih Dylanovih slikarskih razstav zaznamuje kantavtorjev prehod k novi veji umetnosti. V zadnjih treh letih je iz delov večjih železnih predmetov - francozov, mlinčkov za meso, kotalk, in tako dalje - varil nove stvaritve, ki so na prvi pogled videti naključne in kaotične.

Predmeti, ki jih lahko kupite za vsote, ki se začnejo pri 35 tisoč funtih (slabih 42 tisoč evrov), galerija opisuje kot "komentar nekega preteklega obdobja proizvodnje v Dylanovem rojstnem mestu, Hibbingu v Minnesoti". Hibbing je namreč dom največjega odprtega rudnika železove rude na svetu.

Skrivnostni pomeni vrat
"Rodil sem se in odraščal v deželi železove rude, kjer si jo lahko duhal in vohal vsak dan. S tem sem vedno na ta ali on način delal," je v izjavi za galerijo povedal 72-letni umetnik. "Dvoriščna vrata me privlačijo, ker dopuščajo negativen prostor. Lahko jih zapreš, ampak obenem pustijo letnim časom in vetričem, da vejejo skoznje. Lahko te zaprejo ven ali noter. In na neki način ni med tem nobene razlike."

Lastnik galerije Paul Green pravi, da do 25. januarja, ko se razstava zapre, v svojih prostorih pričakuje na tisoče ljubiteljev glasbe, umetnosti (in železnine?). "Ne gre za ljubitelje Dylana, gre za zbiratelje umetnosti, za vsakogar, ki se zaljubi v umetnine, torej za zelo pisano druščino."

Dylan, ki sicer v teh dneh koncertira po Angliji in na Škotskem, je nedavno na slovesni prireditvi v Parizu prejel najvišje francosko priznanje, legijo časti. V britanski Narodni galeriji je sicer še vedno na ogled razstava Face Value, serija 12 Dylanovih portretov izmišljenih ljudi, na katero pa so kritiki večinoma gledali zviška.

In kaj pravijo kritiki tokrat?
"Glede na Dylanovo izpričano osebno vez z materialom so nastala dela presenetljivo neosebna," piše recenzent Telegrapha. "Ključi za matice, podkve, zobci in delci kmečkih strojev so zvarjeni v ritmične aranžmaje, ki se poigravajo s simetrijo in asimetrijo. Posamezni elementi - silhueta psa, kitara, violinski ključ - so bili posebej izdelani, čeprav je težko razumeti, čemu služijo, razen, da iz kaprice dodajajo avtobiografske elemente. Stvaritve niso brez duha, a zloščeni finiš otopi njihovo neposrednost in poudari njihov zgolj dekorativen značaj."