Del molitvenikov v nemškem, latinskem in nizozemskem jeziku so v koncentracijsko taborišče prinesli interniranci in predstavljajo danes pomemben del tamkajšnje državne muzejske zbirke.

Več kot sto raznolikih molitvenikov
Tako muzej poleg drugih knjig, odkritih na območju taborišča ali zaplenjenih ob internaciji, hrani 104 molitvenike, med katerimi so pravoslavni, protestantski, judovski in katoliški. Sedem izmed njih so zdaj restavrirali, ob teh pa še dnevnik žepnega formata z zapiski v francoščini, vseh osem pa je zdaj na ogled v muzeju.

Predpostavlja se, da so molitveniki v večini pripadali internirani duhovščini. Del njih pa naj bi bil zaplenjen v operaciji Reinhard, nacističnem načrtu za pomor vseh poljskih Judov in zaplembo vsega njihovega imetja. Ta je potekala od marca 1942, ko je začelo delovati taborišče Belzec, do konca leta 1943, ko je nehalo delovati taborišče Sobibo.

V okviru operacije so zgradili tri taborišča, namenjena izključno množičnemu usmrčevanju Judov - Belzec, Sobibor in Treblinka. Taborišči Chelmno in Majdanek sicer nista spadali v okvir te operacije.

Tri leta delujoče taborišče
Taborišče Majdanek je delovalo med letoma 1941 in 1944. Majdanek, kar po poljsko pomeni majhen gozd, s sedežem na obrobju Lublina na vzhodu Poljske, je bilo prvotno namenjeno prisilnemu delu. Vsega skupaj je bilo v taborišču zaprtih 150 tisoč ljudi.

Po neuradnih podatkih zgodovinarjev je v plinskih celicah Majdanka ali pa zaradi posledic podhranjenosti in izmučenosti tam umrlo približno 80 tisoč ljudi. Hitro napredovanje Rdeče armade je preprečilo nacistom, da bi uničili njegovo infrastrukturo, zato ostaja Majdanek eno najbolje ohranjenih taborišč smrti iz druge svetovne vojne. Državni muzej v Majdanku pa je bil vzpostavljen že novembra 1944.