Odstranjevanje marmornega okrasja s spomenikov atenske Akropole je potekalo med letoma 1801 in 1812, kipe in reliefe pa so z ladjami pošiljali naravnost na Britansko otočje. Foto: Reuters
Odstranjevanje marmornega okrasja s spomenikov atenske Akropole je potekalo med letoma 1801 in 1812, kipe in reliefe pa so z ladjami pošiljali naravnost na Britansko otočje. Foto: Reuters
Elginovi kipi, Partenon
Kipe so odpeljali, potem ko je takratnemu britanskemu veleposlaniku, elginskemu grofu Thomasu Bruceu od otomanske oblasti uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov. Foto: EPA
Elginovi kipi, Partenon
Grčija vztraja, da bi morali biti po vsem svetu razneseni deli Akropole spet združeni na enem mestu. Foto: EPA
Elginovi kipi, Partenon
Grčija se že leta bojuje za to, da bi kipe vrnila v Atene, kjer jim je pripravila mesto v Akropolskem muzeju. Letos so za uspešno izboritev umetnin najeli odvetniško pisarno Amal Clooney. Grško stališče pa je že pred tem zagovarjal tudi njen slavni mož. Foto: EPA
Elginovi kipi, Partenon
Britanski muzej za prihodnje leto pripravlja veliko razstavo človeške figure v grškem kiparstvu. Foto: EPA

Britanski muzej, kjer sporno pridobljeno antično plastiko iz Aten hranijo od leta 1816, je Sankt Peterburgu posodil kip, ki ga prepoznavajo kot boga danes skoraj izsušene atenske reke Ilis. Brezglava skulptura je del velike razstave, ki so jo v slavnem Ermitažu pripravili ob praznovanju svoje 250-letnice, ruska javnost pa si jo lahko ogleda do sredine januarja.

Grški premier Antonis Samaras je po poročanju BBC-ja dejanje Britanskega muzeja označil za žalitev. "Grki se identificiramo s svojo zgodovino in civilizacijo, te vezi pa se ne da streti, posoditi ali razdeliti," je dejal. "Partenon in njegova marmorna plastika je bila oplenjena, spomeniki pa so neprecenljivi," vztraja.

Prostor za kipe pripravljen že pet let
Grški premier je spomnil na vztrajanje muzeja in dela britanske strokovne javnosti, da antične plastike ne vrnejo zaradi posledic, ki bi jih za kipe lahko imel prevoz, argument, ki je po Samarasovih besedah zdaj dokazano brezpredmeten. Drug razlog, ki ga pogosto navajajo na Otoku, je, da marmorni kipi potrebujejo ustrezno mesto hrambe in da bi jih bilo povsem nemogoče postaviti na njihovo izvorno mesto. Vendar mesto so kipom pripravili že leta 2009 v tedaj odprtem atenskem Akropolskem muzeju.

Spet del britanskih strokovnjakov svari, da bi vrnitev Elginovih marmornih kipov lahko pomenila "nevaren" precedens ne le za Britanski muzej, marveč za podobne institucije po svetu. Poleg Britanskega muzeja imajo del kiparskega okrasa z Akropole v svojih zbirkah tudi Louvre in Vatikanski muzeji.

Pridobitev antičnih kipov in reliefov, ki jih je na začetku 19. stoletja s Partenona, Propilej in Erehtejona ob kontroverzno pridobljenem dovoljenju otomanskih oblasti velel odstraniti britanski veleposlanik Thomas Bruce, grof Elginski, je prah v britanski javnosti dvignila že dve stoletji nazaj - eni so pridobitev pozdravljali, spet drugi so jo označili za vandalizem - in podobno neenotna ostaja danes.

"Naj bo kip na ogled čim širšemu občinstvu"
Direktor britanskega muzeja Neil MacGregor, ki je predstavitev kipa ruski javnosti označil za velik trenutek, saj imajo Rusi prvič priložnost videti ta pomemben trenutek evropske umetnosti in misli, je upal, da bo grška vlada navdušena. "Upam, da bodo zadovoljni, da se lahko novo občinstvo sreča z velikimi dosežki antične Grčije. Tisti, ki nikoli ne bi mogli priti v Atene ali London, bodo zdaj lahko v Rusiji razumeli velike dosežke grške civilizacije," je še dodal. Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni tudi Grčiji posoditi kipe ob zavezi, da jih bo vrnila, je odgovoril, da ne vidi ovir za posodo vsakršnih del iz zbirke, ki so v primernem stanju za transport in so namenjeni na varno mesto. Vendar do zdaj takšne prošnje od grške vlade niso prejeli.

Del Elginovega zaklada prvič v tujini
Kip Ilisa, ki je obdan z mehko draperijo, žal pa se niso ohranile glava in del okončin skulpture, je nekoč krasil robove timpanona znamenitega Partenona, postavljenega med letoma 447 in 432 pred našim štetjem. Britanski muzej je celoten postopek prevoza v Ermitaž izvedel skrivoma, saj so se odločili, da predstavitev v Rusiji objavijo šele po tem, ko bo kip varno prispel na cilj. S tem je Britanski muzej prvič v zgodovini katerega izmed kipov iz Elginovega marmornega zaklada posodil ustanovi v tujini.

Vse glasnejši pozivi k vrnitvi kipov
Zahteve Grčije, da so bili kipi pridobljeni nezakonito in bi jih morali Britanci vrniti, je v zadnjem času podprlo več zvezdniških imen. Najglasnejša sta morda George Clooney in njegova žena Amal, katere odvetniško pisarno je Grčija najela za pomoč pri vrnitvi umetnin. Glasno je k vrnitvi nekoč pozivala tudi igralka in nekdanja grška ministrica za kulturo Melina Mercouri. Direktor Britanskega muzeja zdaj pravi, da so pripravljeni na dialog z Grčijo o tovrstnih, tudi trajnih izposojah, priznal je, da so se v preteklosti o tem že pogovarjali. Vendar posoda umetnin, ki jih imajo za svoje, četudi trajna, bi bila za Grke boleča rešitev.

Grške oblasti se v času, ko je kip v Sankt Peterburgu, ne nameravajo obračati na Moskvo z zahtevo po vrnitvi kipa, saj želijo dogovor doseči prek Unesca. Tudi predsednik Mednarodnega združenja za ponovno združitev plastike Partenona David Hill je posojanje kipa Rusiji označil kot provokativno in izredno žaljivo dejanje. "Velik del javnosti in stroke, tudi britanske, je mnenja, da bi morala Velika Britanija dela vrniti Grčiji," trdi. Po besedah predstavnice stikov za javnost britanskega premierja Davida Camerona pa je odločitev o vrnitvi kipov v rokah Britanskega muzeja.