Magister farmacije Bohuslav Lavička se je rodil leta 1879 v Chrudimu na Češkem. Že kot dijak se je zaljubil v farmacijo, ko je leta 1891 na deželni razstavi v Pragi videl staro lekarno. Takrat naj bi se bil odločil, da bo študiral farmacijo in tudi sam zbiral starine, kakršne je videl na razstavi. Foto: www.lek.si
Magister farmacije Bohuslav Lavička se je rodil leta 1879 v Chrudimu na Češkem. Že kot dijak se je zaljubil v farmacijo, ko je leta 1891 na deželni razstavi v Pragi videl staro lekarno. Takrat naj bi se bil odločil, da bo študiral farmacijo in tudi sam zbiral starine, kakršne je videl na razstavi. Foto: www.lek.si
Posoda za prešek, pobarvana rumeno in okrašena s sliko iz herbarija.
Starine, ki danes sestavljajo farmacevtsko zbirko, je Bohuslav Lavička zbiral skoraj štiri desetletja profesionalno, z znanjem velikega erudita. Bil je v stiku z vsemi večjimi antikvariati po Evropi in tako tudi z vsemi večjimi kulturnimi središči svojega časa. Tako je Lavičkov muzej tudi svojevrsten odraz evropskih stikov kozmopolita in Evropejca. Foto: www.lek.si
V manjši in starejši od dveh starih lekarn je razstavljeno stekleno farmacevtsko posodje, zanimivo pa je tudi pohištvo, ki je staro okoli 200 let. Omembe vredna je v lekarniško pohištvo vgrajena omarica, za katero izročilo trdi, da izhaja iz neke samostanske lekarne iz Egne (Neumarkt) na Južnem Tirolskem. V omarici so posodice z ohranjenimi "zdravilnimi snovmi" iz časa, ko je omarica nastala, torej iz 16. stoletja. V eni izmed posodic naj bi bili našli prah človeške lobanje, ki se je uporabljal kot zdravilo proti telesni šibkosti. Foto: www.lek.si

Lavičkova zbirka, katere lastnik je Lek, je bila leta 2002 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. V prostorih te farmacevtske družbe je zbirka na ogled že skoraj 30 let; v tem času si jo je ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev.


Nič več le za dobro obveščene

"Digitalizacija ponuja nove možnosti zavedanja pomena zbirke in odpira nova pota ozaveščanja o zakladih, ki jih premoremo; ozaveščanja predvsem mlajših generacij, tistih, ki sveta brez spleta sploh ne poznajo. Še več, v svet zrejo in ga spoznavajo s 'tehnološkimi tipali'. Hkrati bo vstop na splet Lavičkovi zbirki zagotovil tudi globalno razpoznavnost,"
je poudaril pomočnik ravnateljice Narodne univerzitetne knjižnice za vodenje strokovnega dela Zoran Krstulović.

Lavičkova zbirka je razdeljena na knjižni del in del s farmacevtsko-medicinskimi pripomočki. Obsega več kot 400 knjig in 500 predmetov, ki datirajo v čas od antike do 20. stoletja.

V sklopu digitalizacije so vse razstavne predmete fotografirali z več strani; vsak posamezni predmet je predstavljen v digitalni obliki. Obiskovalec lahko tako brska med predmeti in si s klikom na predmet, ki ga zanima, tega natančneje ogleda, so razložili v Leku.

Pomemben doprinos digitalizacije Lavičkove zbirke je vodenje skozi muzej s strokovnimi razlagami. Obiskovalci digitalnega muzeja tako niso prepuščeni sami sebi: skozi muzej in ogledovanje posameznih eksponatov jih vodijo poglobljene videorazlage dolgoletnega skrbnika in poznavalca Lavičkove zbirke Davorja Poljanška.

Zasluge gredo češkemu farmacevtu
Avtor zbirke je farmacevt češkega rodu Bohuslav Lavička, ki je od leta 1909 do svoje smrti delal v Tržiču. Ob več desetletnih stikih z vsemi večjimi evropskimi antikvariati je nastala skoraj zaključena zbirka farmacevtsko-medicinskega pribora in knjig.

Rešena pred izvozom
Po smrti Lavičke so hoteli Nemci njegovo farmacevtsko-medicinsko zbirko odpeljati v Nemčijo, vendar jo je rešil profesor Žontar iz muzeja v Kranju, ki je s sodelavci poskrbel, da je bila zbirka po vojni vrnjena lastnikovim potomcem. Leta 1978 je Lavičkovo zbirko odkupil Lek in jo leta 1986 postavil na ogled v muzeju v svoji poslovni stavbi v Ljubljani, kjer domuje še danes.