Ko danes mladi slikar/slikarka stojita pred platnom ali kakršno koli podlago že uporabljata, ni ta površina nikoli bela, nikoli ni zares prazna, belo platno je le videz, pa nikdar praznina. Skoznjo utriplje zgodovina slikarstva, podobe, ki jih je mladi umetnik videl, reprodukcije in izvirniki, ki jih hrani v svojem spominu (četudi nikdar ne pomisli nanje); skoznjo se premika velikanski arzenal sodobne medijske imažerije, tisoči podob, ki ga obdajajo v vsakdanjem življenju. (...) Tu so barve časa, sodobnega okusa, ki morda več dolguje sočasni modi, dizajnu in urbanemu okolju kot kateri koli drugi bolj vzvišeni ali estetski tradiciji.
V Umetnostni galeriji Maribor bodo v sklopu EPK-ja danes odprli razstavo Lepo slikarstvo je za nami, na kateri svoja dela predstavlja 36 francoskih in slovenskih umetnikov.
Turneja po evropskih prestolnicah
Razstava je nastala leta 2010 na pobudo direktorja Francoskega inštituta v Turčiji Jean-Luca Maslina in je bila prvič postavljena v Carigradu, ko je ta skupaj z nemškim Essnom in madžarskim Pecsem nosil naziv Evropska prestolnica kulture. V bistvu se je postavitev osredotočila na sodobne francoske umetnike, postavitev v UGM-ju pa je razširjena z deli slovenskih avtorjev.
Kustosinja francoskega dela razstave je bila pariška galeristka Eva Hober, za slovenski del pa je poskrbel Arne Brejc. Nastala je zbirka del 23 francoskih in 11 slovenskih sodobnih umetnikov. "Gre za mlajšo generacijo umetnikov, ki niso obremenjeni s predhodnimi slikarskimi deli. Osnovna ideja projekta je bila, spremeniti splošno veljavno prepričanje, da je lepo slikarstvo le tisto iz preteklosti, in ljudi navdušiti tudi za sodobno slikarstvo, katerega še niso ponotranjili," je pojasnil Brejc.
"Podivjana razstava"
Za razstavljene slike je značilno veliko figuralike in intenzivne barve. "Tematsko so zelo agresivne, tudi moreče. V veliko primerih gre za problematične, tudi uporniške scene, kot rezultat današnjega časa, v katerem je veliko nasilja," opozarja Brejc. "To je podivjana, divja razstava, a za slovenski prostor zelo dragocena. Čeprav so dela zelo agresivna, je v njih tudi veliko lepote, atraktivnosti, fascinacije, in ravno to je tisto, kar želimo pokazati," je dodal.
Kljub raznolikosti slogovnih govoric je mogoče najti nekaj skupnih potez med deli posameznih avtorjev. Axel Pahlavi in Mark Požlep, denimo, aktualizirata podobe na slikah-ikonah iz zgodovine umetnosti, Juliena Beneytona in Barbaro Jurkovšek zanima moč ikonskih podob vsakdanje kulture, Andrej Brumen Čop in Alkis Boutlis navdih iščeta v podobnosti med svetom žuželk in današnjo družbo, Youcef Korichi, Ronan Barrot in Kosta Kulundzic pa upodabljajo nasilje v družbi in življenju posameznika.
Razstava kot koprodukcija zavoda Maribor 2012 in Francoskega inštituta Charlesa Nodierja bo v UGM-ju na ogled do 9. septembra. Pred tem je poleg Carigrada gostovala še v Ankari in Nantesu, naslednje leto pa se seli v Los Angeles.
Ko danes mladi slikar/slikarka stojita pred platnom ali kakršno koli podlago že uporabljata, ni ta površina nikoli bela, nikoli ni zares prazna, belo platno je le videz, pa nikdar praznina. Skoznjo utriplje zgodovina slikarstva, podobe, ki jih je mladi umetnik videl, reprodukcije in izvirniki, ki jih hrani v svojem spominu (četudi nikdar ne pomisli nanje); skoznjo se premika velikanski arzenal sodobne medijske imažerije, tisoči podob, ki ga obdajajo v vsakdanjem življenju. (...) Tu so barve časa, sodobnega okusa, ki morda več dolguje sočasni modi, dizajnu in urbanemu okolju kot kateri koli drugi bolj vzvišeni ali estetski tradiciji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje