V Berlinu in Ljubljani delujoča umetnica - v nemški prestolnici je lani projekt tudi prvič predstavila - je razstavo naslovila prav z 19.30, torej časovnim terminom predvajanja televizijskih poročil ne le v Sloveniji, ampak tudi po drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Umetnica, ki pri svojem delu elektronske medije uporablja kot predmet in orodje, pri tem pa se postavlja v vlogo ustvarjalca, arhivista in mediatorja, se je pri omenjenih uvodnikih TV-poročil osredotočila zlasti na njihove glasbene avize.
Dumanovićeva je za projekt, ki ga bodo danes ob 20.00 predstavili v ljubljanskem Kulturnem Centru Tobačna 001 in bo tam na ogled do 7. oktobra, izbrala glasbene teme od prvih jugoslovanskih televizijskih poročil leta 1958 do danes, omejila pa se je zgolj na nacionalne televizijske postaje v državni lasti.
Projekt predstavlja antologijo tako glasbenih avizov kot grafičnih tem, pa tudi nastajajočo zbirko naročenih remiksov, predelav in novih različic omenjenih avizov. Umetnica se je lani odpravila po televizijskih postajah Slovenije, Hrvaške, BiH-a, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije. Material, ki ga je nabrala med svojimi obiski, pa je predala didžejem elektronske plesne glasbe, ki so 'sample' vključili v svojo glasbo.
Nacionalke kot nosilke kulturnega pomena
Ko je televizija kot nov medij preplavila Jugoslavijo, je v vsaki republiki delovala ločena narodna televizijska postaja, in čeprav pod nadzorom vlade, so bile deležne relativne ustvarjalne avtonomije. Vsaka je razvila svoj zabavni in informativni program, špice, ki so uvedle večerna poročila, pa so ostajale nespremenjene in trdne tudi več kot desetletje. Posledično so ostale zakoreninjene v zavestih gledalcev, postale del kolektivnega spomina za generacije televizijskih gledalcev in tudi ob padcu režima ter razpadu države so nacionalke ostale v zavesti ljudi kot nosilke kulturnega in narodnega pomena.