Na Jakopičev paviljon, ki je nekoč stal ob robu Tivolija, danes spominja kip slikarskega giganta, Društvo arhitektov Ljubljane pa v jubilejnem letu oživlja idejo o ponovni postavitvi stavbe.

V Galeriji Kresija bodo danes ob 18.00 odprli razstavo, ki pod naslovom Vizije so 10: Razstavišče, ki ga ni/Interpretacija Jakopičevega paviljona obravnava vse faze predvidene ponovne postavitve Jakopičevega paviljona. Postavitev bo dopolnila maketna simulacija Jakopičevega paviljona v merilu 1:1 v parku Tivoli.

Dopolnitev osi razstavišč ob promenadi
V ponovno postavljenem Jakopičevem paviljonu bi zaživela razstavišče in projektni prostor, namenjena arhitekturni, krajinsko arhitekturni in urbanistični dejavnosti ter Univerzi v Ljubljani. V paviljonu prepoznavajo tudi možnost dopolnitve osi kulturnih institucij oziroma razstavišč vzdolž mestne promenade, s čimer bi se aktiviralo tudi manj obiskano območje parka Tivoli.

Razstava v Galeriji Kresija bo odprta do 11. decembra, od 12. do 18. decembra bo postavljena še na Kongresnem trgu. V parku Tivoli bodo ob tej priložnosti postavili še maketno simulacijo Jakopičevega paviljona, in sicer si jo lahko ogledate med 20. in 25. novembrom. Strokovno razpravo o tej temi pa bo Društvo arhitektov Ljubljane (DAL) odprlo na okrogli mizi, ki bo v Galeriji Kresija potekala v četrtek, 26. novembra.

Z letošnjim projektom Vizije so 10 zaznamuje društvo 150-letnico rojstva arhitekta, urbanista in izumitelja Maksa Fabianija ter 120-letnico njegovega prvega regulacijskega načrta za Ljubljano. S serijo projektov/razstav želijo opozoriti na nekatera prezrta poglavja problematike urejanja mesta in predlagati smernice za oblikovanje posameznih urbanih ambientov. Predhodne delavnice in pripravo predlogov je DAL organiziral s študenti in mentorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Čas najstarejšega ljubljanskega umetniškega razstavišča
Rihard Jakopič je zaradi denarnih težav leta 1923 razstavišče prodal mestu Ljubljana, to pa ga je prepustilo Narodni galeriji. Po drugi svetovni vojni, ko je bila stavba zaradi kulturnega molka zaprta, so jo znova obudili. Leta 1954 so jo obnovili, v njej pa pripravili nekaj odmevnih razstav. Pritlično stavbo najstarejšega ljubljanskega umetniškega razstavišča so leta 1962 kljub protestom meščanov porušili zaradi prestavitve železniške proge. V dobrih petih desetletjih so v Jakopičevem paviljonu pripravili več kot dvesto razstav, poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih tudi fotografske, arhitekturne in druge.