Arteast 2000+, najmlajša zbirka Moderne galerije oziroma Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) kot enote Moderne galerije, je pionirska zbirka vzhodnoevropskih povojnih avantgardnih del od začetka šestdesetih let do danes. Oblikovati se je začela v devetdesetih letih 20. stoletja pod strokovnim vodstvom direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac in njenih svetovalcev Viktorja Misiana, Piotra Piotrowskega, Haralda Szeemanna in Igorja Zabela. Mednarodna zbirka predstavlja vrsto pomembnih, dolgo neznanih ali prezrtih umetnikov iz Vzhodne Evrope in vzpostavlja dialog z umetnostjo Zahodne Evrope.
Od ustanovitve leta 2000 je zaslovela po tem, da podaja obsežen pregled umetnosti v regiji in omogoča vpogled v skupne družbenopolitične problematike, ki so v ospredju dela umetnikov nekdanjih socialističnih držav. Pri tem izrisuje, kako so se te države razvijale od 60. let prek tranzicijskega obdobja v 90. letih do zdajšnjega konteksta globalnega neoliberalnega kapitalizma.
Umetniška svoboda in svoboda posameznika v regiji
Izbor del iz zbirke, ki bo predstavljen v Moskvi, vključuje umetnike iz različnih kulturnih območij Vzhodne Evrope in nekdanje Sovjetske zveze ter pripomore k razumevanju pogojev umetnostne produkcije, njenega zgodovinjenja in distribucije v regiji, ki jo opredeljuje skupni kontekst socializma. Bistveno pri razstavi je spoznanje, da je to, kar je združevalo različne kulturne prostore v tej regiji, danes spet vse aktualnejše, so sporočili iz Moderne galerije.
Kot namiguje naslov Slovnica svobode / pet lekcij, razstava izpostavlja vprašanja umetniške svobode in svobode posameznika tako v času socializma kot tudi po njegovem padcu, v času tranzicije, pa vse do danes.
Slovnica strategij za iskanje svobode in umetniškega povezovanja
Dela so razvrščena v pet odprtih lekcij, ki sestavljajo slovnico za strategije iskanja svobode in pri tem poudarjajo sposobnost umetnosti kot povezovalne sile, ki je zmožna najti skupne interese na antagonističnih straneh, in sicer predvsem v boju proti skupnemu sovražniku, skritem v želji po dominaciji bodisi od ideologije, nacionalizmov bodisi kapitala. Nekatera dela se v tem smislu povezujejo s konkretnimi izkušnjami, denimo z vojno na Balkanu v 90. ali nedavnimi spopadi v Ukrajini.
Drugi poudarek razstave je ključna vloga, ki so jo odigrala mednarodna sodelovanja pri razvijanju umetniških praks. Na razstavi so izpostavljene povezave med vzhodnoevropskimi, še zlasti slovenskimi in ruskimi umetniki v obliki osebnih in institucionalnih sodelovanj, ki so predstavljala pomembne platforme za razprave o skupnih perečih vprašanjih in intenzivno izmenjavo idej.
Razstavo so zasnovale kustosinje Zdenka Badovinac, Snežana Krasteva in Bojana Piškur. Ob njej bo muzej Garage marca izdal katalog, nato pa organiziral še mednarodno konferenco.