Razstava, ki jo danes odpirajo v Gemeentemuseumu, pomeni vrhunec dogodkov, ki so jih v muzeju pripravili ob stoletnici nizozemskega umetniškega gibanja De Stijl. Postavitev del najbolj prepoznavnega predstavnika gibanja nosi naslov Odkritje Mondriana, na ogled pa bo do 24. septembra.

Na ogled so dela iz vseh ključnih Mondrianovih obdobij, od njegovih začetnih krajin v bolj realistični maniri, do nedokončane mojstrovine Victory Boogie Woogie, v kateri se izraža s svojim prepoznavnim koloritom osnovnih barv.

V letu, ko se spominjamo stoletnice De Stijla, so v muzeju restavrirali 120 Mondrianovih del. Za to priložnost pa so se v muzeju odločili predstaviti tako rekoč celotno zbirko umetnikovih del v svoji lasti, kar pomeni nič manj kot 300 umetnin.

Od realistične krajine k abstrakciji
Piet Mondrian se je rodil leta 1872 v Amersfoortu blizu Utrechta, slikarstvo pa študiral v Amsterdamu. Sprva je slikal umirjene krajine nežnih barv, prelom pa je njegova umetnost doživela po obisku v Parizu leta 1911, kjer se je srečal s kubizmom Picassa in Braqua in se tudi sam odpovedal mimetični podobi. Podobe dreves, ki so bila kot star simbol samodrštva in mogočnosti priljubljen motiv njegovih platen, so zdaj odvrgla rjavo in zeleno obarvano listje ter ga nadomestila z bolj živimi barvami nenaturalistične palete. Njihove krošnje so se bohotile v rdečih in modrih odtenkih, dokler se niso z Mondrianovim nadaljevanjem destruktivnega procesa zdrobile v barvne pravokotnike rumene, modre in rdeče barve.

V želji po približanju k samemu bistvu stvari in odvrnitvi od vsega odvečnega, ki omejuje jasnost pogleda, je barvno paleto zreduciral na osnovne barve, ujete v mrežo črnih črt. Takšna pot ga je privedla k abstrakciji.

Približevanje resničnosti
S Theom van Doesburgom in drugimi umetniki so leta 1917 v Leidnu ustanovili umetniško revijo in gibanje De Stijl. Mondrian je v reviji utemeljil svoj abstraktni slog, imenovan neoplasticizem. Naloge umetnosti ni videl v reprodukciji stvarnih objektov, temveč izražanju absolutnega, ki je skrito v realnosti. "Resničnosti se želim približati, kolikor je le mogoče. Da bi prodrl v bistvo svari, abstrahiram," je o svojem ustvarjanju pojasnil Mondrian.

Ko je leta 1940 prispel v New York, je postopoma sprostil strogo formo, opustil črne linije in jih nadomestil z neomejenimi zaplatami barv.