Razstave
()
Namen Kulturne ambasade Palestine je "odpreti prostor za palestinsko zgodbo in glas Palestincev in pogled onstran tistega, kar smo vajeni slišati in videti." Foto: Jure Eržen
Palestinci se ne glede na zidove, ki so in še bodo zgrajeni, s svojo kulturo in načinom življenja sleherni dan trmasto upirajo političnim razmeram, v katerih živijo, so organizatorji zapisali razstavi na pot. Foto: Arhiv Erica Matsona
Ana Noguiera in Eron Davidson, avtorja filma Roadmap to Apartheid, okvir apartheida uporabita za ozaveščanje o kompleksnosti odnosa med Izraelci in Palestinci. Film se osredotoči na primerjavo zakonov in drugih orodij, s katerimi so vladali v času apartheida v Južni Afriki in tistimi, ki jih uporablja Izrael. Film si lahko 22. 11. ob 18.00 lahko ogledate v ljubljanski Kinoteki.

Dodaj v

"Tu ostanemo, pa če za nas izsušite morje" - različni obrazi Palestine

V Mestnem muzeju Ljubljana fotografska razstava podob Palestine
8. november 2012 ob 13:03,
zadnji poseg: 8. november 2012 ob 22:24
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Palestina - država na Bližnjem vzhodu, ki obstaja, a hkrati ne obstaja. V svoje objektive so jo med drugim lovili Arne Hodalič, Matej Leskovšek in Matej Povše. Njihova razstava noče biti celovit pregled ali analiza sodobne palestinske družbe, ampak mozaik preteklih in sodobnih podob, ki naj bi nas napotila k razmišljanju širše.

V sklopu Kulturne ambasade Palestine danes v Mestnem muzeju Ljubljana je vrata odprla razstava Tu ostanemo. S pomočjo fotografij življenja v Palestini pred letom 1948 in potem bo skušala odpreti prostor za palestinsko zgodbo, ki je iz političnih razlogov pogosto ne slišimo, napovedujejo v društvu Humanitas. (Leto 1948 je za Palestince namreč "leto nakbe" oziroma katastrofe, saj je bila takrat ustanovljena država Izrael, zaradi česar je moralo svoje domove zapustiti več sto tisoč Palestincev.)

Ne gre za celosten in analitični zgodovinski prikaz kot tudi ne za natančen oris dogajanja danes, opozarja Barbara Vodopivec iz društva Humanitas. "Razstava tvori mozaik preteklih in sodobnih podob, ki dajejo vtis in širijo naše razumevanje ter obzorje. Njihov namen je podati vzvod, da raziskujemo dalje, da stremimo k temu, da bi bolje videli in razumeli."

Do "objektivne zgodbe" o Palestini ni lahko priti
Ker se v javnosti in medijih vse prevečkrat izpostavlja izraelsko plat zgodovine Bližnjega vzhoda, se to interpretacijo tudi jemlje kot neko objektivno zgodbo. "A ko začnemo raziskovati, ugotovimo, da je ta zgodba močno politično obarvana in ne upošteva palestinske strani. Z razstavo bi radi Slovence spodbudili, da začnejo raziskovati," je dodala Vodopivčeva.

Fotografije na razstavi so prispevali Jure Eržen, Arne Hodalič, Meta Krese, Matej Leskovšek, Matej Povše, Miha Sagadin in Matic Zorman. Posnetki izpred leta 1948 pa so del fotografskega arhiva, ki ga je podedoval fotograf Eric Matson.

Razstava je bila oktobra na ogled že v Mariboru in je del Kulturne ambasade Palestine. Slednjo poleg društva Humanitas organizirajo še Zavod Nur, Arabsko kulturno društvo Rozana, Zofijini ljubimci ter organizacija Mitra za razvoj avdiovizualne kulture in medkulturnega dialoga.

Sporne Spremembe
Kulturna ambasada Palestine ni del programa Evropske prestolnice kulture (EPK), ampak je nastala kot odgovor na Kulturno ambasado Izraela, ki je v okviru EPK letos potekala v Mariboru. Takrat so postavili na ogled razstavo Spremembe, ki je prikazovala razvoj Izraela v 20. stoletju. Zagovorniki Palestincev so takrat protestirali, saj so prepričani, da je razstava pristransko predstavljala zgodovino.

V prihodnjih dneh se bodo v okviru Kulturne ambasade Palestine zvrstili še drugi dogodki. Med drugim bo Mestni muzej Ljubljana prihodnji teden gostil večer palestinske poezije in glasbe. V Slovenski kinoteki pa bo 22. novembra projekcija filma Pot v apartheid, ki ji bo sledila razprava z italijanskim dopisnikom iz Jeruzalema Michelejem Giorgiem in slovenskim novinarjem Ervinom Hladnikom Milharčičem.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo