Oba avtorja pa v serialnost uporabe predmetov dodajata tudi pristnost roke, ki potrjuje z umetniškim rokopisom, barvno sledjo na nosilcu tehnične principe umetniškega ustvarjanja in poglabljanje ter dodajanje 'navadnemu' predmetu estetsko vrednost. Foto: Arhiv umetnikov
Oba avtorja pa v serialnost uporabe predmetov dodajata tudi pristnost roke, ki potrjuje z umetniškim rokopisom, barvno sledjo na nosilcu tehnične principe umetniškega ustvarjanja in poglabljanje ter dodajanje 'navadnemu' predmetu estetsko vrednost. Foto: Arhiv umetnikov
Delo v umetnosti, Suzana Brborović in Boris Beja
Suzana Brborović preobrazi gradnik vsake arhitekture v podlago njene vsebine, Boris Beja pa delavsko orodje povzdigne v višjo dimenzijo uporabnosti. Foto: Arhiv umetnikov

Prvi slovenski dnevi v Brnu, ki jih organizira Veleposlaništvo Republike Slovenije v sodelovanju z uradom glavarja južnomoravske regije z nekaterimi drugimi partnerji, bodo potekali med 13. in 15. majem. Slovenija se bo predstavila s športnimi, turističnimi, gospodarskimi in kulturnimi dogodki, prvi so na vrsti slednji. Omenjena razstava Delo v umetnosti pa bo v mestni hiši v Brnu na ogled do 18. maja.

Mlada slovenska umetnostna delavca raziskujeta širšo družbeno podstat v času, ko postaja zaposljivost vse višja vrednota na hierarhični lestvici osebnostnih vrednot, delodajalci pa ne več samo ponudnik dela, ampak tudi tisti, ki ga jemljejo. To je tudi čas neplačanega prilaščanja proizvodov tujega dela, kar v umetnostnem sistemu odpre vprašanje "ready-mada", avtorstva, unikatnosti in izdelovanja.

V vlogi dela umetnost vztraja v teritoriju različnih konceptualnih in abstraktnih mišljenj posameznika, ki se bori, da bi z lastnim znanjem lahko zadovoljeval želje delojemalca, pišeta avtorja. Delodejalec je v umetnikovem primeru gledalec, ki z refleksijo v umetnini uvidi realnost svojega vsakdana in se zave krize, v katero je vpet, in jo kot "ready-made" tudi uporablja. Delojemalec je tisti, ki sprejema umetnostno delo in o njem premišljuje, sprejema preobrazbe materiala kot prostorske akcije in preobrazbo konteksta "ready-made" predmeta, v katerem se je ta v ponovljeni obliki znašel.

Suzana Brborović in Boris Beja v obliki "ready-mada" izkoriščata umetnostno delo v vlogi sporočevalca in informatorja. Poistovetita se s skupno usodo vseh, ki znajo delati, pa jim je to onemogočeno.

Ali lahko "ready-made" znova postane subjekt?
Z "ready-madi", "Duchampovo tridimenzionalno besedno domislico", opozarjata na realnost kapitalistične družbe in ekonomskega položaja delavca, ki je v vlogi izkoriščevanja postal tudi sam eden v nizu, "ready-made", ki bo s ponovnim delovanjem in plačanim delom postal znova subjekt. Umetnika v razstavljenih delih odražata različna pogleda na enako zgodbo, obenem pa se dela v prostoru prevajajo v novo resničnost, ki ima realne odmeve tudi v njunem osebnem življenju.