Ustvarjalka pogosto izbere motivna izhodišča v naravi, zato je verjetno samoumevno, da v njej išče in odkriva tudi lepoto. Rastlinski in živalski svet ji ponudita določeni osnovni motivni okvir, znotraj katerega pa slikarka razprede zanjo značilne duhovne vsebine, tudi ezoterične. Svetišče ljubezni V., 2015, giclée. Foto: Galerija Lek
Ustvarjalka pogosto izbere motivna izhodišča v naravi, zato je verjetno samoumevno, da v njej išče in odkriva tudi lepoto. Rastlinski in živalski svet ji ponudita določeni osnovni motivni okvir, znotraj katerega pa slikarka razprede zanjo značilne duhovne vsebine, tudi ezoterične. Svetišče ljubezni V., 2015, giclée. Foto: Galerija Lek
Inka 480., 2013, giclée. Foto: Galerija Lek
Prizadeva si ustvariti dela, ki bi bila med seboj skladna in slogovno enotna, čeprav jih črpa iz različnih virov. Izkoristi vse, kar izpolnjuje njena trenutna merila in ustvarjalne zamisli. Pokrajina s konji, 2015, giclée. Foto: Galerija Lek

Slikarka se ukvarja z različnimi likovnimi zvrstmi, zato je popolnoma naravno, da izkušnje iz ene prenaša v drugo in jih s tem vodi k poenotenju. Njena grafična dela tako odsevajo značilnosti njenega slikarstva, zanimivo pa je tudi, da so ji pri likovnih iskanjih močno v oporo izkušnje računalniško podprtega grafičnega oblikovanja, je pred odprtjem razstave njenih del v Galeriji Lek na Verovškovi 57 v Ljubljani, ki bo v torek, 5. septembra, ob 19.00, zapisal likovni kritik Iztok Premrov.

"Vsebinska in oblikovna zasnova njenih grafičnih listov evidentno temeljita na svojevrstnem postopku sestavljanja motivov oziroma kolažiranju, pri čemer si pomaga z računalniškimi orodji. Ustvarjalka svoje motive zgradi po eni strani s konkretnimi vzorci iz narave in realnega okolja, po drugi pa z izrazitimi fantazijskimi elementi. Njene tako zastavljene zgodbe se odvijajo v neopredeljivih prostorih. Te grafične podobe so kot nenavadni kolaži mešanica zemeljskih in mističnih vsebin, na njih se resnični svet sooča z izmišljenim, fantastika je redno navzoča pri njenem izražanju. Žene jih vznemirljivost raziskovanja," nadaljuje Premrov in dodaja: "Zavodnikova ima poseben odnos do umetniške zapuščine renesančnega velikana Leonarda da Vincija, občuduje njegove likovne, pesniške in druge mojstrovine. V svoje podobe uvršča njegove značilne lepe ženske obraze in odlomke iz zapisov, kar lahko razumemo, seveda, kot poklon italijanskemu renesančnemu geniju."

Catherina Zavodnik je bila rojena leta 1975 v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, fotografijo, kiparstvom in poezijo. Leta 2000 je diplomirala iz industrijskega oblikovanja na ALUO-ju v Ljubljani, leta 2003 je magistrirala iz umetniške grafike, 2008 pa še iz slikarstva. Med letoma 2000 in 2004 je svoje grafično znanje nadgrajevala v Urbinu v Italiji. Oktobra 2015 je postala članica Likovnega društva Kranj. Zadnje leto se posveča intenzivnemu raziskovanju oljnih lazur v portretiranju na način, kot so slikali stari mojstri.

"Oživljanje spominov je tudi ena izmed opaznih prvin ali značilnosti likovnega jezika Catherine Zavodnik. Brskanje po preteklosti na starih zidovih, iskanje znamenj davnine, minljivost so nekaj, kar se skoraj redno pojavlja na njenih grafičnih listih, pa tudi na slikah. Ustvarjalka si prizadeva harmonično preplesti preteklost in sedanjost. Svojo nagnjenost k poetičnim vsebinam često izrazi kar z lastnimi verzi, ki se ji porodijo vzporedno ob likovnem ustvarjanju: 'Odkrušeno zidovje. Dežna kaplja. Zadnji dih. Odtis konjskih kopit. Objem prahu. Nazaj – nazaj – nazaj. V mesečino češnjevih cvetov.' Tudi tako vzpostavlja svoj odnos do sveta in neizčrpnega bogastva njegovih tem ter motivov; sprejema jih z odprtimi rokami in z njimi krepi lastno izrazno moč," je v spremnem besedilu razstave še zapisal Iztok Premrov.

Razstava del Zavodnikove bo na ogled do 29. septembra.