Jean-Baptiste-Camille Corot, Marietta (Rimska odaliska), 1843, olje na papirju, pripeto na platno, 29,3 x 44,2 cm, in. Petit Palais, Musée des Beaux-Arts de la Ville de Paris. Foto: Petit Palais / Roger-Viollet
Jean-Baptiste-Camille Corot, Marietta (Rimska odaliska), 1843, olje na papirju, pripeto na platno, 29,3 x 44,2 cm, in. Petit Palais, Musée des Beaux-Arts de la Ville de Paris. Foto: Petit Palais / Roger-Viollet
Jean-Baptiste-Camille Corot, Corotov atelje: Zamišljena ženska sedi pred stojalom in z mandolino v roki, ok. 1865– 1866, olje na platnu, 56 x 46 cm, Musée du Louvre, Paris, on deposit at The Musée d'Orsay, Paris.
Jean-Baptiste-Camille Corot, Corotov atelje: Zamišljena ženska sedi pred stojalom in z mandolino v roki, ok. 1865–1866, olje na platnu, 56 x 46 cm, Musée du Louvre, Paris, on deposit at The Musée d'Orsay, Paris. Foto: RMN-Grand Palais / Art Resource, NY, photo by Herve Lewandowski
Jean-Baptiste-Camille Corot, Ranjena Evridika, ok. 1868–1870, olje na platnu, 60,64 x 45,4 cm. Foto: Minneapolis Institute of Art, Bequest of Mrs. Egil Boeckmann

Do konca leta na ogled postavljajo 44 slik, ki jih je ta francoski slikar ustvaril med 40. in zgodnjimi 70. leti 19. stoletja. Na vseh se ukvarja z žensko figuro, ponekod gre za akte, drugod portrete žensk v oblekah in kostumih ter alegorične serije slik žensk v ateljeju. Njegove ženske berejo, sedijo ali hodijo, se zadržujejo pri vodnjakih, pletejo cvetlične krone, igrajo na mandolino ali tamburin.

Corotove upodobljenke vselej razkrivajo skrivnostni notranji svet, naj so odete v rustikalne italijanske obleke ali gole, ležeč na travniku, upodobljene s sofisticirano uporabo barve in spretnimi, a nežnimi potezami čopiča.

Slikarstvu naproti
Corot, ki se je rodil leta 1796 v Parizu v dobro situirani meščanski družini, ne spada med tiste slikarje, ki so že zelo zgodaj pokazali likovno nadarjenost in zanimanje za slikarstvo. Pred letom 1815 pri njem tega interesa ni opaziti. Zato pa je tudi njegova zgodba ena tistih, v katerih si je oče zanj zamislil drugačno poklicno pot, in sicer trgovca z blagom, pa ga je uspel pri 26 letih sin vendarle prepričati, da je privoli, da izbere slikarstvo. "Očetu sem povedal, da sva s poslom preprosto nezdružljiva in da se bom ločil," je pozneje odločitev opisal Corot. Pa vendar mu je njegovo zgodnje ukvarjanje s suknarstvom le prišlo prav tudi pri slikarski karieri, saj je ob ukvarjanju z blagom razvil estetski občutek za barve in teksture tkanin.

Od krajine k portretu
Sprva se je zanimal za naravo in pokrajino, ki jo je slikal v okolici Pariza, nato v Italiji, potoval pa je tudi po Švici, Nizozemski in Angliji. Vselej ga je vznemirjalo vprašanje svetlobe in podajanje subtilne atmosfere narave. Naslikal je tudi nekaj liričnih mitoloških motivov. Spomladi 1829 jo je mahnil v Barbizon, kamor se je pozneje tudi vračal in tam spoznal ključne predstavnike barbizonske šole – Théodora Rousseauja, Paula Hueta, Constanta Troyona, Jean-Françoisa Milleta in mladega Charles-Françoisa Daubignyja.

Šele po umetnikovi smrti pa so odkrili pejsaže in upodobitve ženskih likov v ateljeju, za katere so značilni intimen slog, mehka svetloba ter zavestno skromne in harmonične barve. Portrete je slikal zelo natančno, obvladal je kompozicijo in imel izostren čut za ravnotežje slikovnih elementov. Veliko je tudi risal, zapustil je okoli 300 risb.

"Cenjen kot velik mojster slikanja pokrajine, je Corot eden najbolj zastopanih umetnikov v zbirki galerije francoske umetnosti iz 19. stoletja. Ta edinstvena razstava pa je priložnost, da predstavimo tudi manj znan vidik njegove kariere," je po pisanju portala Art Daily dejal direktor washingtonske galerije Earl A. Powell III.

Postavitev v Washingtonu bo na ogled do 31. decembra.