Tam, kjer je že v antiki nastalo pomembno prometno križišče med Celeio in Falvio Solvo na eni strani ter Petoviono in Carinthio na drugi strani, se danes bohoti drugo največje slovensko mesto – Maribor.

Koroški vojvoda Bernhard Speinheim je dal leta 1164 na griču Piramida zgraditi prvo utrdbo, ki se je imenovala Grad v marki (Burg in der Mark); naselbina, ki je zrasla pod gričem, se je imenovala Markburg.

Leta 1209 dobi naselje trške pravice, že 50 let kasneje pa se ga omenja kot mesto. V srednjem veku je v Mariboru živela številna in ekonomsko zelo močna židovska skupnost. Mestu, ki je bilo zgrajeno iz kamna in lesa, požari in kuga seveda niso prizanesli. Bolezen je ob koncu 17. stoletja pomorila petino prebivalstva in v tistem času dobi Maribor pomemben kulturni spomenik, Marijino ali kužno znamenje.

Gradnja Južne železnice od Dunaja do Trsta leta 1846 je za mesto pomenila hiter razvoj industrije. Treba je bilo zgraditi nove mostove in prav ti so zabrisali srednjeveško zasnovo starega dela mesta – Lenta.

Med drugo svetovno vojno je bilo mesto skoraj porušeno in posledice je bilo čutiti še desetletja po njenem koncu. Kljub temu se je Maribor v drugi polovici 20. stoletja skokovito razvil.

S krčenjem delovnih mest v industriji se Maribor preusmerja v pospešen razvoj turizma in drugih storitvenih dejavnosti. Mesto s 110.000 prebivalci je postalo univerzitetno, gospodarsko, kulturno, prometno in turistično središče severovzhodne Slovenije – in letos tudi središče obetavnega kulturnega vrveža. Kako se bo torej štajerska prestolnica spopadla z izzivom naslova nosilke EPK-ja?

Težave prirediteljem predstavljajo prizorišča. Mariborska občina je za umetniške vrhunce EPK-ja napovedovala dograditev novega kulturnega središča po zamisli Tomaža Pandurja, a ideje jim, predvsem zaradi finančne zagate, ni uspelo pravočasno uresničiti. Nato je svoja prizadevanja usmerila v preureditev hale v nekdanji tovarni TVT Boris Kidrič, a tudi za ta projekt ji ni uspelo zbrati denarja.

Tako so bili na zavodu Maribor 2012 prisiljeni poiskati rešitve v že obstoječih lokacijah: uporabili bodo vse razpoložljive objekte, od SNG Maribor, lutkovnega gledališča, Dvorane Tabor in Festivalne dvorane Lent do hipodroma v Kamnici.

ČRNE MASKE; 15.–24. januar
SNG Maribor (Velika dvorana)

 Črne maske so edina opera in hkrati vrhunec glasbene zapuščine skladatelja Marija Kogoja, emblematične figure slovenske glasbene avantgarde; zanjo je avtor po zgodbi ruskega pisatelja Leonida Andrejeva tudi sam napisal libreto. Za delo velja, da je rojeno pod nesrečno zvezdo. O nesojenih in neslavnih uprizoritvah zgodbe o Lorenzu, ki ga preganjajo demoni, dokler se njegov razum popolnoma ne zlomi, krožijo številne mračne legende – celo takšne, ki delo povezujejo s temno avtorjevo usodo. Vsebina opere je tragična, glasba pa temu primerno mračna. Kot vsem, ki so se jih lotili v preteklosti, predstavljajo Črne maske velik izziv tudi tokratnim poustvarjalcem: maestru Urošu Lajovicu, ki se podpisuje pod glasbeno vodstvo uprizoritve, priznanemu (sicer filmskemu) režiserju Janezu Burgerju, zagrebškemu tandemu Numen, ki bo poskrbel za scenografijo, kostumografu Alanu Hranitelju in koreografu Edwardu Clugu.

SVETLOBNO MESTNO OBZIDJE; 14. januar–19. december
Staro mestno obzidje

Na mestu, kjer se je nekdaj raztezalo mogočno srednjeveško obzidje, se je do danes zaradi rušenja, uničenja in prezidave ohranilo zelo malo. V virtualni rekonstrukciji bodo obiskovalci lahko občudovali hologramsko obzidje, ki je od poznega srednjega veka naprej varovalo mesto. Hologramsko obzidje pa bo tudi označevalo centralni prostor dogajanja v letu 2012 in vabilo prebivalce in obiskovalce na obisk dogodkov. "Zgrajeno" bo s pomočjo laserskih, svetlobnih in talnih označb.

SEMENSKA KNJIŽNICA; 16. januar–19. december
Različne lopkacije

Poiskati moramo mehanizem, s katerim bomo zavarovali biotsko pestrost kulturnih rastlin ter jih ponovno razširili, saj je to temelj prehranske varnosti, ohranjanja kulturnega izročila, dediščine in življenja. Temu bo služila tudi semenska knjižnica – interakcijski sistem med kmeti, vrtičkarji, posamezniki, organizacijami in institucijami, ki bodo vzpodbujali kultiviranje in ohranjanje avtohtonih in ogroženih, krajevno prilagojenih sort kulturnih rastlin. Semenska knjižnica bo mehanizem, ki bo zbiral, hranil in katalogiziral semenski in sadilni material različnih kulturnih rastlin. Za razliko od genske banke, ki je zaprta za širšo javnost in katere cilj je hranjenje genskega materiala na daljši rok, bodo hrbtenico semenske knjižnice nosile mreže varuhov avtohtonih in ogroženih rastlinskih kulturnih varietet.

DVANAJST;  20. januar–19. december
SNG Maribor

Vsak mesec tega leta bo Maribor gostil po eno ugledno osebnost iz najrazličnejših panog umetnosti. Povabili so vodilne predstavnike na svojih področjih in jih prosili, naj podajo svoj pogled na določen vidik prihodnosti. Tako bodo Slovenijo obiskali Charles Simic, Boris Groys, Jan Fabre, Rebecca Horn, Laurie Anderson, Goran Bregović, Cvetan Todorov, Gari Kasparov, Mario Vargas Llosa in Peter Zumthor. Svojo umetniško ali filozofsko vizijo prihodnosti bodo predstavili v obliki eseja in predavanja, ki mu bo sledil tudi pogovor na temo – kakopak – prihodnosti.

ODER MED NEBOM IN ZEMLJO; 14. februar–21. november
TVT Boris Kidrič, SNG Maribor, Mestni park Maribor, Klub 2012, Konjeniški klub Karlo

Oder med nebom in zemljo je skupek odrskih dogodkov raznolikih gledaliških žanrov, med katerimi so cirkus, kabaret, striptiz, akrobatika, japonsko tradicionalno plesno gledališče, gledališče s konji in veliki dramski spektakel z množico nastopajočih. Med svetovno najbolj znanimi gostujočimi umetniki v Mariboru bodo tako Les Ballets C de la B Alaina Platela (Belgija), Cabaret New Burlesque (ZDA), Nacionalno gledališče Radu Stanca (Romunija), Akademija za gledališče s konji iz Versaillesa z Bartabasom na čelu (Francija), Victoria Chaplin in Jean­Baptiste Thiérrée (Francija), Gledališče bratov Forman (Češka), Sankai Džuku (Japonska) in veliki mojster sodobnega gledališča Jan Fabre (Troubleyn/Jan Fabre VZW, Belgija), ki bo v okviru EPK-ja premiero predstavil svojo novo gledališko stvaritev.

EVROPA DANES; 16.–17. februar
SNG Maribor

Predstava Evropa danes nastaja po istoimenskem eseju Miroslava Krleže. Pisal ga je v svojih štiridesetih, torej v zrelem ustvarjalnem obdobju; v njem je inteligentno in poučno analiziral Evropo in evropsko idejo. Globok vpogled, ki ga je imel Krleža sredi tridesetih let preteklega stoletja, ostaja tudi danes enako svež. Predstava, pri kateri sodelujejo Miki Manojlović, Edward Clug in Laibach, se bo podala tudi na regionalno in evropsko turnejo.

VOJNA IN MIR; 21.–22. februar
SNG Maribor (Velika dvorana)

V svoji najnovejši kreaciji mariborski režiser svetovnega slovesa Tomaž Pandur prepleta dve veliki temi, Vojno in Mir, ki se po besedah ustvarjalcev opazujeta kot dvoje nasproti si stoječih ogledal. Spektakel izvrstnih igralskih kreacij pred gledalcem razgrinja večni boj in večni čas sprememb: Vojna kot obdobje boja se izmenjuje z Mirom kot posledico vojne in strahu pred novim sporom. Če Vojna ustvarja veliko zgodovino, je Mir čas gojenja iluzij. In če je Vojna pekel, je Mir purgatorij, raj pa je nekje daleč, zunaj zgodbe o Vojni in Miru.

ZID OBJOKOVANJA; 2.–31. marec
Trgi v Mariboru

Skozi Zidova objokovanja se Janez Janša znova ukvarja z zidovi kot začasnimi konstrukti v javnem prostoru. Izhaja iz političnega razumevanja zidu kot prostora ločevanja. Zid vedno postavi ena stran, ki se želi ločiti od druge, ne glede na to, ali druga stran privoli v izgradnjo zidu ali ne. Zidova objokovanja sta instalacija, sestavljena iz dveh ledenih zidov, rdečega in črnega, na nekoliko nagnjenem terenu, tako da se voda počasi tali v bazen v obliki zemljevida Slovenije. Rdečkasta in temnosivkasta voda se skupaj z umazanijo na ulici zliva v rjavkasto mlakužo. Drugi del Zidov objokovanja se posveti intimnemu performansu joka. Prizorišče joka oziroma solzedajalske akcije so sestavljene iz treh lakrimatorijev: individualnega, v katerem se posameznik poskuša razjokati ob osebnem spominu, kolektivnega, v katerem gledalec izbira med posnetki, ki ga lahko pripravijo do joka, ter fiziološkega, kjer se razjoče ob pomoči dražila.

MUSIC, WINE AND FASHION FESTIVAL; 20.–23. marec
Unionska dvorana, Klub 2012, Vetrinjski dvor

Music, Wine & Fashion Festival je utelešenje inovativne sinhronizacije mednarodnega glasbenega, vinskega in modnega festivala, ki povezuje potenciale mesta z glasbenimi ustvarjalci, lokalnimi in regijskimi vinarji in modnimi oblikovalci. S serijo velikih imen glasbe, vina in mode ter seveda s samim konceptom festivala (sinergija koncertov, razstav, delavnic, filmov, dejavnosti na področju uveljavljanja umetnikov ipd.) pod svoje okrilje sprejemajo množico domačij in tujih institucij. Kronski dogodek festivala, ki bo hkrati tudi eden najpomembnejših dogodkov spomladanskega obdobja Evropske prestolnice kulture, bo koncert skupine Kings of Strings, ki vključuje tri velike kitarske mojstre – Tommyja Emmannuela, Stochela Rosenberga in Vlatka Stefanovskega.
Slovenski vinarji bodo predstavili vina slovenskih pokrajin s posebnim poudarkom na štajerskih vinih, pridružili pa se jim bodo tudi vinarji iz držav, iz katerih prihajajo gostujoči glasbeniki. Za modno poslastico bodo poskrbeli mojstri idrijske čipke, ki bodo ta ponos Slovenije predstavili na delavnicah, razstavah in modni reviji.

ZAGREBŠKI FILHARMONIKI IN IVO POGORELIć;  24. marec
SNG Maribor (Velika dvorana)

Simfonični orkester Zagrebške filharmonije pod vodstvom dirigenta Dmitrija Katajenka in pianista Iva Pogorelića bo izvajal deli velikih mojstrov: Koncert za klavir in orkester v e­molu (op. 11) Friderika Chopina in Simfonijo št. 2 v D-­duru (op. 73) Johannesa Brahmsa. Zagrebška filharmonija se sicer ponaša s kar 140­-letno tradicijo in je osrednji kulturni ambasador Republike Hrvaške, veliki pianistični interpret Ivo Pogorelić pa je tako ali tako sinonim za Chopinovo glasbo.

HOMMAGE A STRAVINSKY; 13.–21. april
SNG Maribor (Velika dvorana)

Umetniški direktor Baleta SNG Maribor Edward Clug, ki se udejstvuje kot koreograf gledaliških predstav, baletni plesalec in koreograf sodobnih plesnih projektov, bo na velikem odru SNG Maribor postavil novo baletno stvaritev, sintezo dveh baletov Stravinskega (Petruške in Posvetitve pomladi), odsev eksistencialne realnosti sodobnega subjekta postmoderne družbe. Predstava bo počastila 130­-letnico skladateljevega rojstva. Glasbo Igorja Stravinskega odlikuje predvsem njegov pretanjen, a jasno izražen čut za ritmiko; o njegovi vsestranskosti pričajo uspešna sodelovanja z drugimi velikimi ustvarjalci tistega časa, med katerimi so bili Sergej Djagilev, Pablo Picasso, Jean Cocteau in George Balanchin.

DJ UMEK IN MARIBORSKI SIMFONIKI; 18. maj
Trg Leona Štuklja

Največja slovenska "inštitucija" (in izvozni produkt) na področju elektronske glasbe DJ Umek in mariborski simfoniki pripravljajo koncert, s katerim bodo skušali hkrati potešiti ljubitelje tako elektronske kot klasične glasbe. Združitev omenjenih glasbenih žanrov je v Sloveniji novost, v tujini pa gre za že dolgo znan koncept: podoben projekt je pred leti izvedel Jeff Mills z montpellierskim filharmoničnim orkestrom, s katerim je nastopil pod mostom Pont du Gard v južni Franciji. Namen projekta je mladim približati klasično glasbo na način, ki jim je blizu, torej z vključitvijo elektronske glasbe, hkrati pa bo dogodek sledil tudi v prihodnost naravnani usmeritvi Terminala 12.

KONGRES O KULTURNI POLITIKI; 31. maj–1. junij
Vetrinjski dvor

Dvodnevni kongres o kulturni politiki postavlja v središče razprav izzivalne teme obstoječe evropske kulturne krajine, kajti prav EPK ponuja primeren okvir za preizpraševanje sedanjih modelov in iskanje novih možnosti. Zakaj razmerja vzhod – zahod še vedno določajo naše delo in razmerja moči? Kako se to zrcali v umetniški produkciji, na umetniškem trgu in ne nazadnje v umetniških delih? Kulturna industrija ustvarja nezanemarljivo ekonomsko vrednost, a ob tem tudi pomembno preobraža družbo in ustvarja blaginjo. Kakšna je intrinzična vrednost kulture, kako kulturne politike EU-ja jemljejo kulturo v svoje strategije in zakaj pri tem včasih pozabljajo na resničen potencial kulture in umetnosti? Eden izmed odgovorov je lahko tudi Evropska prestolnica kulture, eden najvidnejših projektov na področju kulture v EU-ju, ki pritegne največ hvale, pa tudi največ kritik.

AVDICIJA ZA ŽIVLJENJE; 8.–9. junij
Lutkovno gledališče Maribor

Avdicija za življenje bo plod sodelovanja med mednarodno uveljavljeno plesno­-gledališko skupino Betontanc, japonskim plesno­večmedijskim kolektivom Original Tempo in glasbenim duetom Silence. Pod režijskim vodstvom Matjaža Pograjca je zasedba v Sloveniji in na Japonskem pripravila uprizoritev, ki bo doživela premiero prav v okviru Evropske prestolnice kulture. Torej: avdicija kot prostor srečevanj med vzhodom in zahodom, preteklostjo in sedanjostjo, plesom, gledališčem, glasbo in še čim. Na eni strani kolektiv Original Tempo, na Japonskem znan tudi po nekonvencionalnem vključevanju sodobne tehnologije v svoje predstave, na drugi pa "legendi" slovenskega fizičnega gledališča in odrske glasbe, Betontanc in Silence.

MONTEVERDI: ORFEJ; 1.–8. julij
SNG Maribor (Stara dvorana)

Baročna opera Orfej italijanskega skladatelja Claudia Monteverdija iz leta 1607 bo izvedena v produkciji Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter s sodelovanjem Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Slovensko praizvedbo je spodbudilo zanimanje za staro glasbo, ki na Akademiji za glasbo v zadnjem času doživlja posebno pozornost.

2112Ai [ARHITEKTURNA INTELIGENCA]; 1. avgust–31. oktober
Razne lokacije v mestu

2112Ai je sklop dogodkov in večdisciplinarnih razprav z vodilnimi arhitekti, oblikovalci, umetniki, inženirji, znanstveniki in arhitekturnimi šolami, ki sodelujejo pri razstavi 100YC [100 year city]. Cilj projekta je začrtati niz vizionarskih projektov, ki bi poindustrijski Maribor preoblikovali v tehnološko usmerjeno mesto prihodnosti.

2x2 SODOBNE SLOVENSKE ARHITEKTURE; 1. september–19. december
TVT Boris Kidrič

Razstava  bo predstavila dogajanja v arhitekturi, urbanizmu, krajinski arhitekturi in notranjem oblikovanju v Sloveniji v zadnjih letih. Ob razstavi bosta izšla dva slovensko­-angleška kataloga, zasnovana kot arhitekturna vodiča: Arhitektura v Sloveniji 07–09 in Arhitektura v Sloveniji 09. Spremljale jo bodo tudi okrogle mize in predavanja arhitektov, kritikov in teoretikov slovenske arhitekture.

VELIKI BRILJANTNI VALČEK; 12. oktober
SNG Maribor (Stara dvorana)

Jančarjeva kultna drama Veliki briljantni valček je leta 1985 pomenila enega vrhuncev politične dramatike in gledališča takrat že po šivih pokajoče Jugoslavije. Četrt stoletja kasneje jo na oder mariborske Drame v novi režijski interpretaciji postavlja Diego de Brea. Nova uprizoritev bo poskušala odgovoriti na vprašanje, kakšni so današnji zavodi "Svoboda osvobaja", kakšne so današnje talilnice represije, v katerih se kalijo utečeni in veljavni družbeni red. Kako deluje Veliki briljantni valček kot metafora in resničnost neoliberalne družbe in koliko se je represija socializma sploh razlikovala od nasilja globalističnega neoliberalizma?

BORŠTNIKOVO SREČANJE – MOSTOVI; 14.–28. oktober
SNG Maribor (Velika in stara dvorana)

Borštnikovo srečanje, najstarejši in največji festival slovenskega gledališča, z mednarodno sekcijo Mostovi krepi vezi z evropskimi središči sodobnega gledališča. Omenjeni festivalski sklop bo v letu 2012 še očitneje dopolnjeval domači program, se navezoval nanj in ga komentiral. Omogočil bo dialog slovenske gledališke ustvarjalnosti s svetovnimi gledališkimi smernicami. Gostujoče predstave ponujajo pregled najpomembnejših gledaliških stvaritev v širši regiji, Evropi in na preostalih celinah.

MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI; 28. 11.–8. 12. december
Mladinski kulturni center Maribor

Mednarodni festival računalniške umetnosti prinaša razstavo konceptualnih umetnosti in dokumentarno-eksperimentalnih filmov. Programski sklop avdiovizualnih nastopov v živo bo imel poudarek na predstavitvi del avtorjev, uveljavljenih v medmedijski umetnosti. Tema v letu 2012 bo Robotika in novi načini, kako misliti človeka.  Temi bo posvečen tudi simpozij (v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko).