Melisa Baranja je 24-letna študentka socialnega dela. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Horvat
Melisa Baranja je 24-letna študentka socialnega dela. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Horvat
Melisa Baranja
Baranja je dobitnica Prešernove nagrade za diplomsko delo. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Horvat

V svojem diplomskem delu z naslovom Ženska mati, Rominja: Življenjske zgodbe slovenskih Rominj s perspektive socialnega dela se je Melisa Baranja posvetila raziskovanju življenjskih zgodb Rominj iz različnih slovenskih regij. Sama prihaja iz romskega naselja Serdica na severu Goričkega, je tudi članica Romskega akademskega kluba in ena zadnjih v svoji generaciji, ki doma še aktivno govori romski jezik.

"Temo sem izbrala predvsem zato, ker še nisem naletela na posebno literaturo, v kateri bi bile zbrane zgodbe romskih žensk. Tudi med študijem se o romskih ženskah nismo učili, če že, so bile omenjene bežno v kontekstu pri delu z romskimi otroki oziroma otroki iz ranljivih skupin in v okviru tega, kako se kot matere vključujejo v življenje otrok. Položaj romskih žensk pa poznam predvsem iz lastnih izkušenj, saj sem tudi sama Rominja, in zdi se mi pomembno, da sama posodim glas tistim Rominjam, materam, ki svojega glasu v širši družbi nimajo," je za Radio Slovenija povedala Baranja.

V sklopu svoje raziskave in praktičnega usposabljanja je ugotovila, da imajo Rominje v Sloveniji še vedno precej nizko raven samospoštovanja, da jim manjka samozavesti in da v javnosti nastopajo predvsem z zaprto držo. Zgodbe mater Rominj iz treh različnih romskih skupnosti je podrobneje razdelala skozi izobrazbeno strukturo, položaj v skupnosti, vzgojo v otroštvu, partnerski in materinski odnos, velik poudarek pa je bil tudi na nasilju v družini in alkoholizmu.

Letos je s svojim delom edina prejemnica fakultetne Prešernove nagrade. Njena somentorica Irena Šumi s Fakultete za socialno delo je za Radio Slovenija povedala, "da Meliso odlikujeta radovednost, ki predstavlja del talenta, ki se ga ne da naučiti, in visoka delovna etika".

Z diplomskim delom je Baranja želela razbiti tudi stereotip o romskih ženskah, kot je ta, da imajo romske ženske veliko otrok, da izobraževanje ni pomembno, da zanemarjajo vlogo matere. Sama pa pravi, da njene ugotovitve zagotovo ne gre posplošiti na celotno populacijo.

Januarja letos se je vrnila iz Avstrije, kjer je v sklopu izmenjave Erasmus opravljala obveznosti prvega semestra podiplomskega študija, te dni pa piše magistrsko nalogo. Pomlad je preživela precej delovno, saj je v okviru festivala romske kulture Romano Čhon s kolegi iz Romskega akademskega kluba z raznimi predavanji in interaktivnimi delavnicami o Romih in romski kulturi gostovala na številnih srednjih šolah in fakultetah po Sloveniji. Poleg teh obveznosti pa si praktično znanje s področja socialnega dela trenutno nabira tako doma kot tudi pri naših severnih sosedih.