Prekmurje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 65 glasov Ocenite to novico!
Melisa Baranja
Melisa Baranja je 24-letna študentka socialnega dela. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Horvat
Melisa Baranja
Baranja je dobitnica Prešernove nagrade za diplomsko delo. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Horvat

Dodaj v

Rominja s Prešernovo nagrado za najboljše diplomsko delo

Ugotovitve neposplošljive na celotno populacijo
30. maj 2017 ob 13:28
Ljubljana - MMC RTV SLO

Melisa Baranja, 24-letna študentka magistrskega programa socialnega dela, je letošnja dobitnica fakultetne Prešernove nagrade, ki ji jo je po Pravilniku o podeljevanju Prešernovih nagrad študentom Univerze v Ljubljani podelila Fakulteta za socialno delo.

V svojem diplomskem delu z naslovom Ženska mati, Rominja: Življenjske zgodbe slovenskih Rominj s perspektive socialnega dela se je Melisa Baranja posvetila raziskovanju življenjskih zgodb Rominj iz različnih slovenskih regij. Sama prihaja iz romskega naselja Serdica na severu Goričkega, je tudi članica Romskega akademskega kluba in ena zadnjih v svoji generaciji, ki doma še aktivno govori romski jezik.

"Temo sem izbrala predvsem zato, ker še nisem naletela na posebno literaturo, v kateri bi bile zbrane zgodbe romskih žensk. Tudi med študijem se o romskih ženskah nismo učili, če že, so bile omenjene bežno v kontekstu pri delu z romskimi otroki oziroma otroki iz ranljivih skupin in v okviru tega, kako se kot matere vključujejo v življenje otrok. Položaj romskih žensk pa poznam predvsem iz lastnih izkušenj, saj sem tudi sama Rominja, in zdi se mi pomembno, da sama posodim glas tistim Rominjam, materam, ki svojega glasu v širši družbi nimajo," je za Radio Slovenija povedala Baranja.

V sklopu svoje raziskave in praktičnega usposabljanja je ugotovila, da imajo Rominje v Sloveniji še vedno precej nizko raven samospoštovanja, da jim manjka samozavesti in da v javnosti nastopajo predvsem z zaprto držo. Zgodbe mater Rominj iz treh različnih romskih skupnosti je podrobneje razdelala skozi izobrazbeno strukturo, položaj v skupnosti, vzgojo v otroštvu, partnerski in materinski odnos, velik poudarek pa je bil tudi na nasilju v družini in alkoholizmu.

Letos je s svojim delom edina prejemnica fakultetne Prešernove nagrade. Njena somentorica Irena Šumi s Fakultete za socialno delo je za Radio Slovenija povedala, "da Meliso odlikujeta radovednost, ki predstavlja del talenta, ki se ga ne da naučiti, in visoka delovna etika".

Z diplomskim delom je Baranja želela razbiti tudi stereotip o romskih ženskah, kot je ta, da imajo romske ženske veliko otrok, da izobraževanje ni pomembno, da zanemarjajo vlogo matere. Sama pa pravi, da njene ugotovitve zagotovo ne gre posplošiti na celotno populacijo.

Januarja letos se je vrnila iz Avstrije, kjer je v sklopu izmenjave Erasmus opravljala obveznosti prvega semestra podiplomskega študija, te dni pa piše magistrsko nalogo. Pomlad je preživela precej delovno, saj je v okviru festivala romske kulture Romano Čhon s kolegi iz Romskega akademskega kluba z raznimi predavanji in interaktivnimi delavnicami o Romih in romski kulturi gostovala na številnih srednjih šolah in fakultetah po Sloveniji. Poleg teh obveznosti pa si praktično znanje s področja socialnega dela trenutno nabira tako doma kot tudi pri naših severnih sosedih.

Sandi Horvat/Enisa Brizani, Radio Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Furešt
# 30.05.2017 ob 14:16
Čestitke za uspešno opravljeno delo in nagrado za mlado, nadebudno in uspešno dekle. Če se izkaže si tudi zasluži in pri tem ni pomembno ali je na ić ali ima bolj temno polt od sosedove Micke,...
jgjg
# 30.05.2017 ob 14:06
Čestitam za fakultetno Prešernovo nagrado.
Fakultetno - KIGr in securle
Bravo, še več pridnih Romov in Rominj.
Canis.Lupus
# 30.05.2017 ob 15:18
Virunum
# 30.05.2017 ob 14:14
Pozitivno in pohvalno. Navzven. Navznoter pa lahko podvomimo v iskrenost. Rome naša država zadnje časa razkazuje kot nekakšne zajčke, s katerimi se rada pohvali Evropi, da smo strpna družba. Nič se bat, na račun ''romskih projektov'' bo iz evropske malhe kapnilo kar nekaj denarja. Ne vem, pa če smo kot družba pripravljeni dati sami od sebe enega samega centa za Rome in njihovo socializacijo in enakopravnost... Ko bo Rom ali Rominja dobil kakršnokoli priznanje, nagrado, pohvalo ali podobno iz tem, ki niso povezane z obubožanim romskim življenjem, takrat bomo dosegli nivo, kjer so tudi oni enakopraven del te, pogosto zaplankane in ksenofobne, družbe...


Državljani damo veliko €€ posrdno za vse marginalne skupine (manjšine, brezposelnii, sociala ipd.). In kakko natančno Romi niso enakopravni v naši družbi? katere pravice jim SLO država krši? Ali kar malo na pamet sodiš da zgledaš bolj fino?

Prisiliti pa ne moreš ljudi, da s eimajo radi med sabo, če na to namiguješ. Za medsebojno spoštovanje je potreben MEDSEBOJNI trud. Skratka, dvosmerna reč je to.

Drugače pa čestitke gospodični.
metalika
# 30.05.2017 ob 14:30
Čestitke!
enajstica
# 30.05.2017 ob 14:24
Čestitke za uspeh. Lepa punca.
Canis.Lupus
# 30.05.2017 ob 15:26
Virunum

# 30.05.2017 ob 15:01
Prijavi neprimerno vsebino Ni jasno, zakaj uredniki te strani brišejo vse komentarje, ki ne izražajo pozitivnega stališča do objavljenega prispevka? Na koncu bodo ostale samo čestitke in naklonjenost, kar zamegljuje dejansko sliko oz. dejanski odnos Slovencev do ''drugačnih'' sodržavljanov (Hrvatov, Srbov, Bošnjakov, Romov, Albancev, Nemcev, Avstrijcev, Madžarov, Italijanov,..., da ne govorimo o kašnih črncih, Arabcih ali podobno). Namesto, da bi pustili vsem, da povejo svoje, uredniki olepšujejo realnost (morda zaradi Evrope)... Šele z mnenjem vseh bi dobili vpogled v dejanski odnos tukajšnje večine do drugačnih... (ki je pogosto obupen).


Obupen odnos do nekaterih manjšin je velikokrat neupravičena stereotipizacija. Velikokrat pa plod slabih Izkušenj. Če pogledaš Romi in domačini v prekmurju nimajo nekih velikih težav, oz. vsaj v medije ne pride nič omembe vrednega. Dolenjska pa ... :) Jaz močno dvomim, da so Prekmurci tako atipični Slovenci in da so Dolenjsci pač sami rasisti ipd. jaz vem in tudi ti veš da je problem globlji. Ker spoštovanje je dvosmerna zadeva in si ga je treba zaslužiiti.

Ti npr brez težav steretipiziraš "obupen" odnos SLOvencev do drugih. Ampak ja, to lahko ker si tako trendi. Slovenec pa ne sme steretipiziriati manjšine, ker je takoj rasit pa ksenofob ipd.. Zanimnimivo a ne :)

Moj primer s sosedom v vinogradu (pokojnim), ki je bl Hrvat. 40+ let življenja na SLO ozemlju opa ni spregovoril ENE besede v Slovenščini. žal takega človeka jaz ne spoštujem in sem se ga čim bolj izogibal, ker mi je šel na živce. Sem ksenofob :)
los-t
# 30.05.2017 ob 16:00
Čestitke. Vendar pa bi se prilegla tudi kakšna poštena raziskava kakšen je odnos Romov do drugih državljanov, ne more biti vsa krivda za njihovo nesocializacijo na nas. Punca s tem ne bo imela problemov, toliko se poznamo in vemo da ljudje nismo že po naravi ksenofobi, to pomeni da izobrazba in trud postati več kot samo socialni primer deluje? Ampak namesto njih se v šoli in službah mi ne moremo potruditi, ne? Zakaj jih torej mi gledamo postrani in oni nas enako? Smo res samo mi krivi, kot so mnenja razni filantropi in nevladne organizacije? Ko bi ta problem razdelali res pošteno, bi tudi ucinkovito rešitev našli hitro.
jedrnat
# 30.05.2017 ob 15:25
Prekmurski Romi so del tistega vzhodnega dela države, ki še najbolje v Sloveniji razume cigansko dušo. Čimveč takšnih uspehov Romov. Komaj čakam, da kakšen Rom iz Kemijskega inštituta pogrunta boljši način predelave železa ali kaj podobnega...
megan
# 30.05.2017 ob 20:36
To je čudovita novica. Taki Romi lahko s svojim zgledom za sabo potegnejo še mnoge druge. Melisa je Rominja in hkrati zelo uspešna študentka. Morda bodo preko nje tudi tisti Romi, ki še ne vidijo smisla v izobrazbi le ugotovili, da je izobrazba pomembna in da je v kombinaciji z delavnostjo predpogoj za boljši ekonomski in predvsem družbeni položaj in bodo bolj motivirani za učenje. Če bo izobrazbena struktura med Romi boljša, bo vsem lažje - predvsem Romom, pa tudi ostalim.
Še boljša novica bi bila, če bi Melisa bila predstavnica romske skupnosti na Dolenjskem, ker tam je situacija bistveno slabša, kot v Prekmurju. Bila sem v naseljih v Prekmurju, kjer živijo Romi. Vas izgleda, tako kot ostale, bližnji prebivalci ne-Romi nimajo nobenih pripomb čez Rome - moti jih čisto kaj drugega, tako Romi, kot ne-Romi s tistih vasi pogosto delajo v Avstriji. Vse zgleda OK. Na Dolenjskem pa je čisto druga pesem. Dolenjski Romi naj bi bili predstavniki nekega drugega plemena, kot prekmusrki in to se kaže tudi v njihovem načinu življenja.
SvarunNoordung
# 30.05.2017 ob 16:28
Kar tako naprej ... izobrazba je edina pot iz začaranega kroga revščine, pa čeprav so možnosti pičle ...
Vhito
# 30.05.2017 ob 16:30
Hm, do letos še ni bilo članka o tej nagradi. Le zakaj? In kdo sedaj tukaj koga diskriminira?
tron
# 31.05.2017 ob 11:10
Včasih je diploma nekaj pomenila, danes skoraj vsi študirajo in imamo same strokovnjake na borzah.
Bregas
# 30.05.2017 ob 16:34
Romi se slabo socializirajo, ker imajo drugačen način življenja, dostikrat otrok ne pošiljajo v šole in kako naj potem ti dosegajo take stvari kot dekle iz tega članka. Po mojem gre predvsem za različen način življenja, ki dostikrat ni kompatibilen. Samo strpni moramo biti drug do drugih pa sprejeti to, da smo morda malo različni po mentaliteti.
tesnilo
# 30.05.2017 ob 15:49
nimam nic proti romom. in to da je rominja diplomirala je vredno vsake pohvale. preprican sem da je brihtna punca ki je trdo delala. a ne morem mimo dejstva da se danes lahko diplomira s temo:

Ženska mati, Rominja: Življenjske zgodbe slovenskih Rominj s perspektive socialnega dela

pa dajte lepo vas prosim no. in da je to povrhu vredno presernove nagrade?
Robiland
# 31.05.2017 ob 13:34
A obstaja drugo mesto pri presernovi nagradi? Kdo je bil pa drugouvrsceni in s kaksno temo?
zelda
# 31.05.2017 ob 11:47
Politično korektne nagrade nikomur ne koristijo, ker niso odraz dejanske kvalitete ali predvsem nadpoprečnega prispevka, ki ga z nagrado poudarimo. Mislim, da je tudi s to bolonjsko magistraturo nekaj podobnega in služi trenutni politični agendi.
Tudi pred tem so Romkinje že napravile kakšno diplomo iz socialnega dela (spomnim se ene pred leti z Dolenjske), pa potem punca dlje kot do javnih del ni prišla, čeprav bi prav na tem področju bila več kot nujna delovna sila za delo z romsko skupnostjo.
Verjamem, da se je tale Melisa potrudila s svojo diplomsko nalogo, ampak sam naslov ne obeta nekega presežka, ki se mu podeljuje Prešernova nagrada. Preveč diši po politični korektnosti. Rajši napeljite vodo v romska naselja, bodo imeli več od tega, kot da nas poskušate zaslepiti s pavjim perjem.,
bostbart
# 31.05.2017 ob 21:33
Vsaj povejte koliko prešernovih nagrad je bilo vse skupaj podeljenih. Tole se bere kot nekaj izjemno redkega kar v resnici ni. Mislim da se podeli vsako leto več 100 teh nagrad v Sloveniji, vem da na našem faksu vsako leto nekaj, pa smo res majhen faks.
Plavica1
# 31.05.2017 ob 21:16
Virunum # 30.05.2017 ob 17:27 Vendar ne moreš pričakovati od Romov, ki so pri nas skoraj da popolnoma getoizirana manjšina, da bodo oni ustvarjali ''infrastrukturo'' za to strpnost, razumevanje in sožitje.

Manjšina, ki se sama druži v nelegalnih naseljih in svoje stike z domačim prebivalstvom omeji zgolj na obisk njihovih "njiv in kokšnjakov" res ne ustvarja infrastruktire za strpnost in razumevanje,da o sožitju niti ne govorim.

... Pa bodisi, da gre za Rome, ki so tukaj avtohtoni

O avohtonosti Romov bi pa rad izvedel kaj več. Šele znanost 18. in 19. stoletja je to vprašanje nekoliko razsvetlila in zapisala, da je njihova pradomovina Indija. Iz matične pokrajine so se po mnenju mnogih raziskovalcev začeli izseljevati zaradi osvajalnih vojn na Indijo v devetem stoletju. Takrat so opaženi največji selitveni valovi teh indijskih nomadskih skupin. Tako se je pričela njihova večstoletna selitvena pot. Vzrok njihovega stalnega preseljevanja z vzhoda proti zahodu je bil nomadski način življenja. Naseljevanje Romov na slovensko ozemlje je skozi daljše obdobje potekalo v treh smereh: iz smeri Hrvaške – današnji Dolenjski Romi, iz Madžarske – današnji prekmurski Romi in iz smeri nemških dežel – današnji gorenjski Romi ali Sinti. Dolenjske novice so v osemdesetih letih XIX. stoletja kar precej pisale o Ciganih, ki jih takrat še niso imenovali Romi. Prva vest je prišla s seje Kranjskega deželnega zbora, kjer so leta 1885 sklenili, da »se bode s Cigani ostro ravnalo«. No in leta 1971 so imeli v Londonu prvi kongres evropskih Romov. Torej , avtohtonost bi se pridobila v manj kot 200 letih.
pedalski
# 31.05.2017 ob 12:43
mr.cook, Rominja ne Romunka
Dajana_B
# 31.05.2017 ob 08:02
Čestitam Melisi Baranja... ampak ne vem, zakaj je treba izpostavljat... da je "pridna" Rominja in da je treba imeti še več "pridnih" Romov. :(
esspero
# 31.05.2017 ob 00:13
Fejst punca ni kaj. Vse čestitke...!
seba goričan
# 30.05.2017 ob 18:28
ti mast...luštna je
Virunum
# 30.05.2017 ob 14:14
Pozitivno in pohvalno. Navzven. Navznoter pa lahko podvomimo v iskrenost. Rome naša država zadnje časa razkazuje kot nekakšne zajčke, s katerimi se rada pohvali Evropi, da smo strpna družba. Nič se bat, na račun ''romskih projektov'' bo iz evropske malhe kapnilo kar nekaj denarja. Ne vem, pa če smo kot družba pripravljeni dati sami od sebe enega samega centa za Rome in njihovo socializacijo in enakopravnost... Ko bo Rom ali Rominja dobil kakršnokoli priznanje, nagrado, pohvalo ali podobno iz tem, ki niso povezane z obubožanim romskim življenjem, takrat bomo dosegli nivo, kjer so tudi oni enakopraven del te, pogosto zaplankane in ksenofobne, družbe...
Virunum
# 30.05.2017 ob 17:27
@ Sivi volk
Dobro razmišljaš. Strpnost je dvosmerna cesta. Vendar ne moreš pričakovati od Romov, ki so pri nas skoraj da popolnoma getoizirana manjšina, da bodo oni ustvarjali ''infrastrukturo'' za to strpnost, razumevanje in sožitje. Država in večinski narod sta tista, ki morata poskrbeti za to. Dokler bomo Slovenci vsakogar, ki ne zna govoriti slovensko ali nam ni podoben, gledali drugače in imeli strah pred njim, si bomo zgolj delali škodo... Pa bodisi, da gre za Rome, ki so tukaj avtohtoni, enako kot večina, ali pa za priseljenega soseda Hrvata ipd... Ko se bodo vsi ''tuji in drugačni'' pri nas počutili sprejeto in dobro, se bodo z veseljem učili slovenščine, naše kulture in vrednot, brez skrbi... PS. Domnevam, da za Avstrijca, Francoza ali Angleža nimaš pripomb, ko govorita po svoje, ker bi rad bil oni, vendar na žalost ne moreš, ker si se po naključju rodil kot Slovenec - zato ti ''na jetra gre'' vse kar je Južno in Vzhodno... morda, da se motim... :):)
Kazalo