Ob odkritju znamenja je njegov pobudnik, ameriški veleposlanik Mussomeli, opozoril, da je pomanjkanje sprave največja ovira za slovensko enotnost, prav nerešeno vprašanje sprave pa da Sloveniji včasih onemogoča, da bi sprejela nekatere druge pomembne odločitve. Foto: BoBo
Ob odkritju znamenja je njegov pobudnik, ameriški veleposlanik Mussomeli, opozoril, da je pomanjkanje sprave največja ovira za slovensko enotnost, prav nerešeno vprašanje sprave pa da Sloveniji včasih onemogoča, da bi sprejela nekatere druge pomembne odločitve. Foto: BoBo

Veliko zgodovinske prtljage imate, toliko desetletij se o tem niste mogli pogovarjati, nato pa ste nekaj desetletij skušali vse skupaj prezreti.

Spominska plošča
Takega spominskega znamenja pri nas do zdaj še nismo zmogli postaviti. Foto: BoBo

Preteklost uporabljajo, da manipulirajo z ljudmi v sedanjosti. Tako na levi kot na desni. Bistvo sprave je, da preteklost pustimo za seboj. Če se ne zmenimo zanjo ali jo izkrivljamo, jo bodo politiki še naprej zlorabljali. Ko pa enkrat pride do sprave, tega ne morejo več izkoriščati.

Spomenik spravi so nam postavili Američani

Takega spominskega znamenja pri nas do zdaj še nismo zmogli postaviti. Ob tem je zanimivo, da plošča visi na ograji ameriškega veleposlaništva na Prešernovi cesti, ki je uradno ozemlje Združenih držav Amerike.

Ob odkritju je njen pobudnik, ameriški veleposlanik Mussomeli, opozoril, da je pomanjkanje sprave največja ovira za slovensko enotnost, prav nerešeno vprašanje sprave pa da Sloveniji včasih onemogoča, da bi sprejela nekatere druge pomembne odločitve.

Zato je to torej njegov prispevek k spravi na Slovenskem, dobronameren prispevek, ki pa je naletel na očitke, da gre za vmešavanje prijateljske, a vendarle tuje države v slovenske notranje zadeve.

Veleposlanik Joseph A. Mussomeli je bil gost Odmevov z Igorjem E. Bergantom.


Naj začnem s hipotetičnim vprašanjem. Ker ste poklicni diplomat, se s takimi vprašanji srečujete vsak dan. Slovenski veleposlanik na veleposlaništvu v Washingtonu odkrije ploščo v čast žrtvam ameriške državljanske vojne. Kaj mislite, kako bi se na to odzvali Američani?
Mislim, da bi bili v tem primeru veseli. Državljanska vojna je nekaj, pri čemer smo dosegli spravo. Šteli bi si v čast, če bi se odločila to storiti druga država. Če bi izbrali drug spopad, bi bilo morda bolj sporno. Med državljansko vojno je bilo res veliko sovraštva. Ta primer pogosto omenjam, ko govorim o spravi pri vas.

Zdaj pa o pravih odzivih na današnje odkritje plošče. Predstavniki slovenske vlade se ga niso udeležili, kar je jasno sporočilo. Kaj menite o tem?
Niso bili povabljeni. Nobenih politikov nisem povabil. Nisem si jih želel tam. Mislil sem, to dogodka sicer ne bi pokvarilo, toda želel sem, da bi bil to dogodek za ljudi, proslava za navadne državljane. Povabil sem nevladne organizacije, profesorje in druge. Zavestno pa nisem povabil politikov.

Ste bili zadovoljni z odzivom navzočih?
Nisem jih pričakoval toliko. Ura je bila malo neprijazna, ob 10.30 v sredo, pričakoval sem 50 ali 60 ljudi. Vesel sem bil, da jih je prišlo toliko.

Plošča, ki ste jo danes odkrili, ima nedvomno globoko človečno, splošno sporočilo, s katerim se lahko strinja vsak civiliziran človek. To dejanje je plemenito, toda ali ne mislite, da je morda nediplomatsko, morda preveč pokroviteljsko?
Odvisno od tega, kako opredelite diplomacijo. Nekateri si diplomacijo predstavljajo kot pitje koktajlov in obiskovanje koncertov. Zame je diplomacija iskren odnos z ljudmi. Mislim, da je pokroviteljsko priti v tako čudovito državo in le govoriti o tem, kako lepe so gore ali kako vljudni so ljudje. To je tako površno, tako obrabljeno, da je nespoštljivo.

Mislite, da so Slovenci pripravljeni na spravo, če jih spodbudite Vi?
Mislim, da so razmere za Slovenijo zelo težke, na levici in desnici. Veliko zgodovinske prtljage imate, toliko desetletij se o tem niste mogli pogovarjati, nato pa ste nekaj desetletij skušali vse skupaj prezreti. Pravi izziv je. Bistvo današnjega dne je bilo, da bi to ljudem malo olajšal. Morda ne bo uspelo, morda bo to vse skupaj le še poslabšalo. Na svoji Facebookovi strani sem videl, da je odkritje nekatere ljudi razburilo, čeprav besede na plošči ne bi smele nikogar užaliti. Občutljiva tema pa me je prepričala, da so taki dogodki potrebni. V resnici se Slovenci trudijo. Predsednik Pahor poziva k spravi, celo Stanovnik je v zadnjih mesecih storil nekaj pogumnih dejanj. Upamo, da bo to malo pomagalo.

Nekateri Slovenci trdijo, da se zgodovina druge svetovne vojne v Sloveniji piše znova. Govorijo o novem spomeniku v Grahovem. Bližamo se 70. obletnici izkrcanja v Normandiji, ki je bilo eden od odločilnih trenutkov v drugi svetovni vojni. Simbolizira veliko vlogo Amerike pri zmagi nad nacistično Nemčijo in pri osvoboditvi Evrope. Ameriški vojaki so plačali visoko ceno. Se strinjate s takim mnenjem slovenskih zgodovinarjev?
Mislim, da ljudi na obeh straneh skrbi, da prihaja do pačenja zgodovine. To sem poskusil v današnjem govoru jasno povedati. Ko si zatiran, ko ni odkritega pogovora o tem, kar se je res zgodilo, začneta obe strani druga drugo demonizirati. Različnih odtenkov sive ne morete pojasniti. Vsi na moji strani so imeli prav, vsi na drugi strani so bili slabi. Mislim, da se zgodovinarji z vso pravico pritožujejo nad tem. Mislim, da morata obe strani začeti iskren, objektiven dialog.

Rekli ste, da je nemogoče pogledati v prihodnost Slovenije brez sprave, nekateri pa pravijo, da politiki gledajo v preteklost, ker nimajo vizije za prihodnost.
Mislim, da je to po svoje res. Preteklost uporabljajo, da manipulirajo z ljudmi v sedanjosti. Tako na levi kot na desni. Bistvo sprave je, da preteklost pustimo za seboj. Če se ne zmenimo zanjo ali jo izkrivljamo, jo bodo politiki še naprej zlorabljali. Ko pa enkrat pride do sprave, tega ne morejo več izkoriščati. V Ameriki državljanske vojne ne morejo izkoriščati za nabiranje glasov. Drug drugega spoštujemo. Vemo, da so se ljudje na obeh straneh bojevali zaradi dobrih in slabih razlogov. Ni boja med dobrim in zlim.

Nazadnje še, iz ankete študije US Global Leadership Project izhaja, da je Slovenija sedma država med tistimi, ki najbolj sovražijo Ameriko. Osupljivo. Tega ne verjamem. Že vse življenje živim v tej državi in vem, da ljudje Amerike ne sovražijo. Vi to verjamete?
Sprašujem se, ali ima to kaj opraviti z mojim prihodom pred tremi leti (smeh).

To bi bilo naključje.
Rad bi videl, kakšna so bila vprašanja. Če so rekli: Sovražite Ameriko ali Američane, potem se strinjam, mislim, da to ni res. Če pa je bilo vprašanje, ali ne zaupate vladi ZDA, njeni politiki in ravnanju, potem je Slovenija verjetno res med bolj kritičnimi in nezaupljivimi.

Morda je bilo vprašanje, ali nimajo zaupanja v slovensko vlado. Navedel bom ameriškega pisatelja Twaina: "Laži, preklete laži in statistika …" Ali to pomeni, da boste imeli Vi in Vaš naslednik veliko dela, ko bo ta prišel v Slovenijo?
To sem opazil, ko sem prišel sem, ta cinizem do ameriške politike. Pravzaprav mislim, da mi ni uspelo. Zadnja tri leta smo se posvetili predvsem stikom z javnostjo. Imeli smo govore, obiskovali šole, se ukvarjali z dobrodelnostjo. Poskušali smo se srečevati z ljudmi. Delo z vlado je v redu, a naša prednostna naloga je ukvarjati se s Slovenci.

Veliko sreče Vam in Vašemu nasledniku. V Sloveniji imamo še veliko dela s svojo prihodnostjo.

Veliko zgodovinske prtljage imate, toliko desetletij se o tem niste mogli pogovarjati, nato pa ste nekaj desetletij skušali vse skupaj prezreti.

Preteklost uporabljajo, da manipulirajo z ljudmi v sedanjosti. Tako na levi kot na desni. Bistvo sprave je, da preteklost pustimo za seboj. Če se ne zmenimo zanjo ali jo izkrivljamo, jo bodo politiki še naprej zlorabljali. Ko pa enkrat pride do sprave, tega ne morejo več izkoriščati.

Spomenik spravi so nam postavili Američani