Londonski delniški barometer FTSE100 je v sredo dopoldne nihal okrog vrednost 6.800 točk. Od začetka 21. stoletja je pridobil le sedem odstotkov, medtem ko se je newyorški indeks S & P 500 v tem obdobju povzpel za 37 odstotkov. Analitiki verjamejo, da ima London večji potencial za rast. Trenutno se z delnicami, ki so vključene v FTSE 100, trguje le pri 13,7-kratniku dobička, medtem ko je pri indeksu S & P to razmerje 19. Z drugimi besedami, delnice v Londonu so v primerjavi z newyorškimi podcenjene, čeprav sodi britansko gospodarstvo med hitreje rastoče. Foto: EPA
Londonski delniški barometer FTSE100 je v sredo dopoldne nihal okrog vrednost 6.800 točk. Od začetka 21. stoletja je pridobil le sedem odstotkov, medtem ko se je newyorški indeks S & P 500 v tem obdobju povzpel za 37 odstotkov. Analitiki verjamejo, da ima London večji potencial za rast. Trenutno se z delnicami, ki so vključene v FTSE 100, trguje le pri 13,7-kratniku dobička, medtem ko je pri indeksu S & P to razmerje 19. Z drugimi besedami, delnice v Londonu so v primerjavi z newyorškimi podcenjene, čeprav sodi britansko gospodarstvo med hitreje rastoče. Foto: EPA
Cena nafte vrste brent je danes tik pod stotimi dolarji, potem ko je v ponedeljek padla na 96,21 dolarja, kar je najmanj po 2. juliju 2012. Naftne vrtine v Severnem morju pomenijo dva odstotka v davčnih prihodkih Velike Britanije, medtem ko bi, če bi Škotska postala samostojna, predstavljali 16 odstotkov škotskih davčnih prihodkov. Po eni od ocen je vrednost naftnih rezerv v Severnem morju 300 tisoč funtov na vsakega prebivalca Škotske. Foto: EPA

O neodvisnosti Škotske bo v četrtek odločalo 4,3 milijona volivcev. Profesor na Univerzi v Glasgowu Luis Moutinho, ki je zagovornik neodvisnosti, je za Studio ob 17.00 na Radiu Slovenija povedal: "Veliko razlogov za samostojnost izhaja iz pretekle politike Londona. Škotsko gospodarstvo je močnejše kot gospodarstvo preostalega dela države. Imamo višji BDP na prebivalca. Lahko bi naštel veliko gospodarskih razlogov, toda najpomembnejše je, da želijo Škoti preprosto boljšo družbo in pravičneje porazdeljena sredstva."

Vabljeni k poslušanju oddaje Studio ob 17.00:
Škotska pred referendumom


Nafta, turizem, viski, ribolov ...

Britanski premier David Cameron je opozoril, da bo morebitna odcepitev boleča. Na očitke, da Škotska ne more obstati sama, Moutinho odgovarja: "Seveda lahko. Če pogledamo podatke OECD-ja, bi bila Škotska glede na število prebivalcev osma najbogatejša država na svetu. Imamo močno industrijo, na področju turizma imamo za 10 milijard funtov prihodkov na leto, od izvoza viskija dobimo 3,3 milijarde. Imamo le en odstotek prebivalcev Evropske unije in dvajset odstotkov celotnega ulova rib. Pomembno področje so obnovljivi viri energije, pri katerih je naš potencial kar četrtina potenciala EU-ja. Veliko razlogov je, zakaj lahko obstanemo sami. Mislim, da je najpomembnejše nacionalno vprašanje."

Kaj pa, če zmanjka nafte?
Strah, kakšen bi bil korak v neznano, je precejšen. Kaj bi se zgodilo z valuto, kakšne bi bile gospodarske posledice in predvsem kaj če držijo poročila, da v Severnem morju zmanjkuje nafte. Če bi bil referendum uspešen, bi imel Glasgow leto in pol časa (formalno bi Škotska postala neodvisna 24. marca 2016), da reši vsa vprašanja. Na finančnih trgih je bilo zlasti v trenutku, ko so javnomnenjske raziskave prvič pokazale, da bi referendum lahko uspel, opaziti slabljenje funta in padec zlasti bančnih delnic. Škotski vlagatelji so varno zatočišče iskali v zlatu. V primerjavi z lanskim letom se je v prvih dveh septembrskih tednih za naložbo v zlato odločilo skoraj 40 odstotkov več Škotov.

Tečaji delnic na Lj. borzi (17. september):

GORENJE

+2,71 %

7,19 EUR
SAVA RE+1,68 %15,15
TELEKOM+1,16 %139,10
PETROL+0,31 %302,95
ZAV. TRIGLAV

+0,20 %

25,30
MERCATOR

+0,01 %

76,01

LUKA KOPER+0,00 %26,405
KRKA-0,15 %66,00



Telekomove delnice pri 140 evrih
Na trgih zunaj Velike Britanije škotski referendum ne vznemirja vlagateljev, ampak se ti raje sprašujejo, kakšno bo zvečer Fedovo sporočilo po dvodnevnem sestanku. Nekateri se bojijo, da bo Fed zaradi zadnjih makroekonomskih objav, ki so bile boljše od pričakovanj, začel hitreje zaostrovati denarno politiko. Newyorški Dow Jones (17.131 točk) je v torek pridobil okroglih sto točk, frankfurtskI DAX30 pa se je danes povzpel do 9.695 točk, kar je več kot polodstotni pribitek. Inflacija v območju evra je avgusta ostala 0,4-odstotna (na letni ravni) in s tem globoko pod ciljno (dvoodstotno) vrednostjo ECB-ja. Na Ljubljanski borzi se je nadaljevala rast Telekomovih delnic. Dosegle so 140 evrov in so se v zadnjih dveh tednih podražile že za 16 odstotkov. Letošnji vrh (153 evrov) je vedno bližje ...