23. decembra 1990 smo se Slovenci na plebiscitu z veliko večino odločili, da želimo živeti v samostojni državi. Tri dni pozneje je bila takšna odločitev razglašena tudi uradno. Letošnja državna proslava ob tem dnevu je potekala v torek, slavnostni govornik je bil predsednik vlade Miro Cerar.

Odločitev za plebiscit so na sestanku 9. in 10. novembra 1990 v Poljčah sprejeli člani takratne Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 prevzela oblast. Formalno podlago za plebiscit je predstavljal zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS, ki ga je tri tedne pred glasovanjem sprejela takratna slovenska skupščina.

Slavnostna seja in maša za domovino
V skladu z dogovorom bi plebiscit uspel, če bi se za odcepitev od Jugoslavije opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev, kar je bilo 23. decembra 1990 na glasovanju krepko preseženo. Glasovalo je 93,2 odstotka vseh volivcev, za osamosvojitev pa jih je glasovalo 95 odstotkov. Izid plebiscita so razglasili 26. decembra 1990, zato ta dan vsako leto praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik. Letošnja osrednja državna proslava je potekala v torek v Cankarjevem domu. Še predtem so poslanke in poslanci dan samostojnosti počastili s slavnostno sejo. Osrednji govornik je bil predsednik DZ-ja Milan Brglez. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore pa je popoldne v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino, ki se jo je udeležil tudi Cerar. Pomembno vlogo pri odcepitvi je predstavljala tudi slovenska ustava, s katero se je Slovenija odcepila tudi pravno. Slovenska skupščina jo je razglasila 23. decembra 1991, zato smo v torek praznovali tudi dan ustavnosti.

Cerar: Slovenija je uspavana
Miro Cerar je v svojem govoru med drugim dejal, da državo imamo, a nas je kriza opozorila, da si jo moramo še enkrat zaslužiti, in sicer tako, da se upremo lastnim slabostim, med katerimi so nam doslej največjo škodo povzročili pohlep, ignoranca in nespoštovanje. "Slovenija je uspavana. Zato se moramo prebuditi in začeti graditi," je opozoril. "Graditi moramo spoštljivejše in konstruktivnejše medsebojne odnose. Pustiti moramo več prostora optimizmu. Graditi moramo tudi slovenske železnice, ceste, energetsko varčne stavbe, žage za les, protipoplavne nasipe, kulturne, turistične in športne objekte in še marsikaj. Še naprej moramo graditi tudi spoštljiv odnos do narave in do širšega sveta okoli nas," je pred polno Gallusovo dvorano dejal predsednik vlade.

Ljubljanski nadškof: Veselje je izginilo
Predsednik DZ-ja Milan Brglez je v svojem govoru med drugim dejal, da smo v zadnjih 24 letih dosegli veliko, zdaj pa se zdi, da ne vemo več natančno, kako bi se rešili iz trenutnih razmer. Meni, da smo izgubili drznost, odločnost in složnost. A verjame, da se lažje previhari viharje prav s skupnimi močmi in složnostjo. Ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore je pred petkovim praznikom v ljubljanski stolnici daroval mašo za domovino. Nadškof opaža, da je veselje, ki je bilo navzoče ob osamosvojitvi, izginilo. Zato je vse povabil k spreobrnjenju, v katerem bomo kot posamezniki zaživeli drugačen odnos do svoje države in svoje domovine ter od zagledanosti v lastne koristi prešli k prizadevanju za skupno dobro.

Pahor čestital slovenskim vojakom v tujini
Sprejema so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik DS-ja Mitja Bervar, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, obrambni minister Janko Veber ter drugi predstavniki vojske in policije. Ob prihajajočem dnevu samostojnosti in enotnosti pa je prek videokonference slovenskim vojakom v mednarodnih operacijah in misijah v tujini čestital predsednik republike. Vrhovni poveljnik obrambnih sil se jim je zahvalil za predano delo in profesionalnost in dodal, da poskušajo s sodelovanjem v misijah slovenski vojaki doseči ali utrditi mednarodni mir in varnost. O osamosvajanju je spregovoril pred sodno palačo v Ljubljani tudi prvak SDS-a in nekdanji premier Janez Janša. Kot je dejal v nagovoru zbranim na protestu Odbora 2014, smo pred 24 leti na plebiscitu verjeli, da glasujemo za samostojnost in za dokončno svobodo, vendar se je zgodilo samo prvo, na drugo pa še čakamo.