Koroški medgeneracijski center: javni prostor za vse generacije
Ena izmed bolj obiskanih dejavnosti centra je tudi banka hrane
Objavljeno: 4. september 2014 ob 07:59
Ravne na Koroškem - MMC RTV SLO

Heda Lečnik je na banki hrane ponujala doma pridelano industrijsko konopljo. Foto: Nina Meh
Banka hrane. Foto: Nina Meh
Sodelavci in obiskovalci Koroškega medgeneracijskega centra. Foto: Nina Meh
Strokovna vodja KMC Marjana Kamnik in obiskovalca. Foto: Nina Meh
Skupina za otroke Mali devžej. Foto: Nina Meh
Prostovoljka Saša Foto: Nina Meh
Obiskovalke centra. Foto: Nina Meh
Vaje glasbene skupine Koroški mix. Foto: Nina Meh

Koroški medgeneracijski center na Ravnah na Koroškem je središče, v katerem potekajo raznolike dejavnosti, pri tem pa se pletejo medsebojne vezi vseh generacij.

Tam se sklepajo nova prijateljstva, izmenjujejo življenjske izkušnje in pridobivajo sveža znanja in veščine. Ideja medgeneracijskega centra se je pred več kot enim letom rodila v občini Ravne na Koroškem, ko je občina v partnerstvo povabila Društvo upokojencev Ravne na Koroškem in Koroški dom starostnikov, kjer vodijo odlične programe medgeneracijskega sodelovanja. Center nudi skupni javni prostor in omogoča kakovostno in ustvarjalno preživljanje prostega časa. Odgovarja na sodobne potrebe starejših, spodbuja njihovo aktivno staranje in skozi različna srečanja in dejavnosti krepi medsebojno spoštovanje in vrednote vseživljenjskega učenja.

"Dejavnosti centra smo razdelili v izobraževalne, prostočasne in rekreativne. Izvaja se glasbena skupina, likovna skupina, enkrat mesečno ponujamo urice za zdravje z različnimi programi, vsak četrtek imamo uro s fizioterapevtko, ob petkih imamo kulinarične delavnice, potem ustvarjalnice za življenje in skupino za otroke Mali devžej," o dejavnostih centra pove Urška Pajenk, koordinatorka programov v KMC.

Informacijska točka za starejše in mlajše
V centru deluje tudi informacijska točka za starejše, ki starejši osebi v stiski različno pomaga: "Starejši osebi pomagamo prepoznati to stisko in jo napotiti na ustrezno ustanovo ali pa ji pomagati na licu mesta. Pomagamo lahko recimo pri branju odločb, pisanju vlog, pri interpretaciji raznih pravic iz zakonov, ki so težje razumljivi za starejše osebe," razloži Marjana Kamnik, strokovna vodja KMC. Starejši občani se na center velikokrat obrnejo tudi po računalniško pomoč ali pomoč pri uporabi prenosnega telefona.

Center ponuja tudi informacijsko točko za mlade: "Zanimivo, da so v tem času, ko smo pripravljali ta program, tudi mladi predlagali informacijsko točko za mlade. Upamo, da se bo še bolj prijela. V prihodnje jo bomo ponujali tudi prek Facebooka," namen informacijske točke za mlade pojasni Marjana Kamnik. V okviru te točke bodo mladi lahko postavili različna vprašanja, sodelavci centra pa bodo nanje poskušali odgovoriti in se po potrebi povezali tudi s primerno institucijo in strokovnjaki za različna področja.

Banka hrane
Ena izmed bolj obiskanih dejavnosti centra je tudi banka hrane. Ljudje, ki imajo recimo na vrtu več izdelkov, jih prinesejo v center, odnesejo pa lahko nekaj drugega: "Ideja se mi zdi odlična in jo bomo seveda razvijali in dopolnjevali naprej. Ni nujno, da obiskovalci kaj prinesejo, lahko tudi kaj le odnesejo, in obratno, ni nujno, da kaj odnesejo, lahko samo prinesejo. Pri tem dobijo kredit, s katerim se lahko naslednjič vključijo v neko drugo, recimo kulinarično delavnico, kjer izdelujemo stvari za naslednjo banko hrane. Predvsem gre za izmenjavo hrane, lahko jo vzame kdorkoli," banko hrane pojasnjuje Marjana Kamnik.

Banka hrane je dobrodošla tudi zaradi bližnjega blokovskega naselja na Ravnah, saj tam prebivalci nimajo svojih vrtov. Gospa Kamnik opaža, da se je ob banki izkazala tudi posebna solidarnost med občani: "Zaznali smo zanimivo stvar; ljudje raje prinesejo kot pa odnesejo. Hrano, ki ostane, naslednjič porabimo na kulinarični delavnici. Je pa tudi možnost, da pride neka skupina in si tukaj pripravi kosilo, kar smo že tudi prakticirali."

Tokratna sobotna banka hrane v avgustu je bila dobro obiskana. Občanka Heda Lečnik je recimo s soobčani podelila svežo industrijsko konopljo, pridelano doma. Iz nje lahko pripravimo juho ali čaj, palačinke s konopljo, skuto s konopljo, zrezek s konopljo ali pa uporabimo konopljino olje. Včasih so iz nje pridelovali tudi platno.

Gospa Lečnik je s Koroškim medgeneracijskim centrom zelo zadovoljna: "Zelo sem vesela, da je ta center tako zaživel, vanj prihajajo tako mladi kot stari. Zelo je obiskan in velikega pomena za Koroško. Prireja razna druženja in zabave, skratka pokriva zelo široko področje. Center starejšim ljudem nudi razna zdravstvena predavanja, glasbene točke, ročna dela in še veliko več."

Občanka Marija Pušnik opaža, da je banka hrane za Ravne na Koroškem zelo dobrodošla. Večkrat tukaj dobi tudi idejo za vrtnarjenje, hkrati pa jo veseli tudi druženje ljudi v centru: "Če le moremo, pridemo vsako drugo soboto. Prinesemo, kar nam zraste na vrtu, in odnesemo, česar nimamo. Predvsem nam je sedaj dobrodošla ta konoplja. Vidim, da hodijo sem tudi občani, ki jih ne poznam, in mogoče bom še koga spoznala, tukaj je res prijetno druženje in prekrasni prostori."

"Rad pojem in pojem za dušo"
Že sam prostor centra je zasnovan tako, da povezuje. Znotraj centra se je samostojno vzpostavila glasbena skupina Koroški miks, v kateri redno sodeluje tudi 92-letna gospa. Skupini se je pridružil tudi Janko Pečoler, ki je v mladih letih vseskozi ohranjal željo po prepevanju, vendar nikoli ni našel prave priložnosti: "Tukaj se veliko družimo in imamo se lepo. Sedaj se še uvajam in nimam še tiste prave pevske kondicije, potrebno bo še nekaj treninga. Saj rečejo: vaja dela mojstra. Rad pojem in pojem za dušo. Sčasoma pridobiš izkušnje, drugi ti svetujejo in gre."

Babice in vnukinje
Center ima malo in veliko predavalnico, računalniško učilnico, kuhinjo in dnevni prostor. Urška Pajenk pove, da druženje različnih generacij spodbuja že sam prostor: "Povezovanje se zgodi spontano. Pripravljamo recimo kekse za pogostitev in potem skupaj prideta vnukinja in babica ter obe pomagata peči." Zgodi se tudi, da pridejo babice na telovadbo in s sabo pripeljejo vnuke, ki v manjši učilnici ta čas rišejo. Aktivnosti centra so zasnovane tako, da so aktivnosti za mlade in starejše ob istih urah: '"V četrtkih je recimo ob isti uri ura s fizioterapevtko in skupina otrok oz. mladostnikov Mali devžej. Pridejo skupaj in gredo v različne prostore,"' pove Urška Pajenk. V KMC-ju ne manjka niti priljubljeni X-box.

Mali devžej
Znotraj centra deluje tudi skupina za otroke Mali devžej. Idejo za ime je dobila iz pripovedi Levi devžej, ki jo je spisal koroški pisatelj Prežihov Voranc. Znotraj otroških delavnic skupino Mali devžej upravlja Tina Konečnik: "Delamo različne stvari; ustvarjali smo iz fimo mase, pekli pico, delali sadno kupo, se igrali igro 'lov za zakladom' in druge družabne igrice."

Center si prizadeva tudi za razvijanje prostovoljstva. Gimnazijska Saša je polovico svojih letošnjih počitnic preživela v centru, kjer je pomagala pri različnih aktivnostih: "Sodelovala sem pri skupini Mali devžej, kjer smo delali izdelke iz fimomase, pekli, risali plakate, naredili smo si tudi koledar. Sodelovala sem tudi pri kulinarični delavnici pri starejših, kjer smo spekli recimo torto in štrudelj. Veselil me tudi, da lahko kdaj zaigram tudi na klavir. Tukaj je kar zanimivo; pridejo različni ljudje in z njimi lahko kaj spregovoriš. Nikjer na Koroškem ni ničesar podobnega, kakšne druge možnosti recimo, kjer bi po šoli preživljali prosti čas, se zabavali ali pa kaj pomagali. Tukaj pa dobiš kar veliko priložnosti."

Odziv občanov je pozitiven
Občani so medgeneracijski center sprejeli pozitivno: "Odziv je bil proti pričakovanju dober. Center je postal središčni prostor, ljudje grejo mimo in se kar ustavijo," je opazila Marjana Kamnik. Vedno več ljudi koristi dejavnosti centra, večkrat jih privabi tudi glasba, ki se iz predavalnic sliši v mesto. Radi pridejo tudi na različna predavanja, kjer pridobijo znanja, ki jih sicer težko slišijo drugje.

Dober odziv občanov opaža tudi župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen: "Po naši oceni je KMC uspel. Po otvoritvi, ki je bila maja, opazujemo tudi, da ima veliko obiskovalcev. Naš namen je bil spodbuditi sobivanje generacij, z otvoritvijo tega centra pa so skupaj v nekem prostoru dejansko združeni projekti, ki so prej tleli kot ideje, ali pa so se že uresničevali v Občini Ravne. Koroški medgeneracijski center vsekakor prispeva k boljšemu druženju med generacijami." V centru je organiziran tudi redni mesečni klepet z županom.

Želja po regijskem centru
Center prizadeva tudi za pridobitev regijskega statusa centra, saj bi to po županovih besedah pomenilo bolj stabilne finance in ne zgolj odvisnost od proračuna občine in od strokovne pomoči Koroškega doma starostnikov.

Načrtujejo tudi razvoj novih aktivnosti: "Septembra bomo začeli ustvarjalne delavnice nakita, v oktobru novinarski krožek, potem igranje družabnih iger - konkretno učenje taroka in šaha. Te dejavnosti so članice centra recimo predlagale kar same," z zadovoljstvom ugotavlja Urška Pajenk.

Poleg družabnih in izobraževalnih dejavnosti pa KMC načrtuje tudi projekte povezane z zdravjem: "Septembra bomo v okviru svetovnega dneva alzheimerjeve bolezni začeli dejavnosti tudi na področju demence. To so področja, ki so zelo pomembna in aktualna in povzročajo velike človeške stiske," pojasni vodja centra Marjana Kamnik in poudari, da ima Koroški dom starostnikov na tem področju veliko znanja, ki ga bo lahko ponudil centru.

Občina Ravne poleg sodelovanja z MKC-jem ponuja različne socialnovarstvene storitve, tudi takšne za potrebe starejših občanov in občank. Razvili so projekt Mladi za starejše, v katerem "okoli trideset mladih dijakov dnevno in tedensko obiskuje starejše na domovih in jim pomaga. Organizirali smo brezplačne prevoze v sosednjo občino Prevalje, brezplačno plavanje v bazenu, skratka, odzivamo se na te potrebe – tako občina kot CSD, in tudi dom starejših. Možnosti, da starejši populaciji omogočimo boljše in kar se da bogato življenje, je še veliko," sklene župan Tomaž Rožen.

Koroški medgeneracijski center je prijazen in dostopen prostor. Neguje idejo skupnega in vrednote solidarnosti, ki so se nekoč krepile na javnih trgih.

Nina Meh
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.