O vlogi starih staršev v družbi in družini smo se pogovarjali z Majdo Mramor, specialistko klinične psihologije in družinsko terapevtko, ki poudarja, da so stari starši svojim otrokom lahko pri starševstvu pomočniki, nikakor pa ne smejo prevzeti vzgoje vnukov, to je naloga staršev. Tudi sama je babica in srečna s svojimi vnuki.

Kakšno mesto imajo danes stari starši v družbi?
Ob zgodbi s koroškimi dečki smo se o tem začeli malo več pogovarjati. V zakonu naj bi bilo določeno, da bi imeli stari starši ob takšnih tragedijah višjo prioriteto. Država s centri za socialno delo, obstoječim sistemom in Zakonom o družinskih razmerjih naj bi nas na neki način vodila v razmišljanje. V družbenem sistemu menim, da stari starši nimajo kakšnega posebnega mesta, se pa o tem razmišlja.

Ob razvezi partnerjev otroci pogosto ohranijo stik z eno babico in dedkom, z drugimi starimi starši pa se vezi pretrgajo.
Razveza partnerjev bi morala biti samo razveza partnerjev. Ko partnerja postaneta starša, dobi družina kot sistem še eno nadstropje. Partnerja se lahko razideta, starševstvo pa bi moralo ostati stalno in ni del ločitve. To je nekaj, kar naj se v resnici ne bi spremenilo. Če bi imela moč, ne bi dovolila, da se dva razvežeta, dokler ne bi razčistila vseh zamer in bi bil med njima vzpostavljen odnos, da bi lahko dobro vodila starševstvo. To mora biti odnos, ko se dva vsaj človeško, brez zamer in zmerljivk, pogovarjata, saj jima starševske vloge razveza nikakor ne vzame. Otroci ne smejo postati edina zveza med staršema, še manj pa torišče za razčiščevanje njunih zamer!

V to so vključeni seveda tudi vsi stiki s starimi starši po očetovi in materini strani.
Seveda. To so ljudje, ki so za otroka pomembni, saj se v življenju dogaja marsikaj. Tudi moji sinovi so iz dveh gnezd in lahko povem, da so si kot bratje. Ravno tako se srečujejo z vsemi sorodniki. Ni to vedno lahko doseči, moral pa bi biti cilj. Stari starši ostajajo in bi bilo narobe, če bi jih izključili.

Žorž piše, da se vloga starih staršev v družini spreminja. Včasih so bile to večgeneracijske družine, predvsem na podeželju, kjer so imeli stari starši večjo vlogo, saj so živeli z vnuki pod isto streho. Z razvojem industrializacije se je spremenil tudi način življenja. Še vedno pa imate stari starši pomembno vlogo, še posebej v zadnjih letih, ko so starši vse več časa v službi. Ob tem se nekateri starši bojijo, da boste vzgajali otroke po svoje in jim s tem odvzeli del avtoritete oziroma jih razvadili.
Enkrat sem napisala drobno knjižico o dvanajstih zlatih pravilih vzgajanja. Menim, da bi morala spisati še eno, ker mi je skozi leta dela z družinami še bolj jasno, kako se v času starševstva starši premalo zavedamo, da je pomembno naše odrasle otroke z zaupanjem pustiti v njihovo novo gnezdo. Kar pomeni, da damo otrokom vedeti, da bodo dobri starši, če bodo potrebovali našo pomoč, naj pa rečejo. To pomeni, da je vzgoja absolutno stvar staršev in smo stari starši prijazni sateliti, ki naj bi nas vodili starši otroka in nikoli obratno. Če te vloge zamešamo, imajo otroci in vsi vpleteni težave. Stari starši smo lahko pomočniki svojim otrokom, ne smemo pa prevzemati vloge staršev ali tekmovati z njimi za pomembnost pri vnukih.

Potem je bilo neko obdobje, ko so se morali stari starši hitreje upokojevati, gnezdo je bilo prazno in pogosto je bilo slišati, kaj bova pa zdaj, ko sva v penziji. Tako so bili vnuki, ko starši zaradi različnih razlogov niso mogli preživeti ves čas z njimi ali jih dati v vrtec, nekakšen nadomestek, da sta stara starša pustila novonastali partnerski položaj ob strani. Enostavno nista razmislila, kako naj si kot partnerja zapolnita prazno gnezdo. Ko otroci grejo, je partnerstvo na novi preizkušnji. In takrat je fino, da partnerja naredita tisto, kar nekaj let nista mogla, ker sta bila predvsem mama in oče. Če ne bosta preskočila te faze, bosta lahko vnukom dajala dobro vzdušje in prijetno sobivanje.

Ali je utemeljen strah, da bi stari starši svoje vnuke razvadili?
Veste, starši postanemo drugačni, ko postanemo stari starši. Menim, da nas odgovornost za vzgojo in vloga staršev, ki jo imamo, drži v drugačni pozi. Ko postanemo stari starši, lahko z modrostjo naredimo kakšne stroge ukrepe bolj mehke ali na strpnejši način otroka vseeno dobro vodimo. Po navadi imamo malo več potrpljenja in tudi časa. Narobe je pa to, da se vmešamo v nekaj, kar so naročili starši, mi pa delamo drugače, ker s tem otroka zmedemo. Vnuki se pri nas dobro počutijo, ker jim damo ugodje časa in razumevanja, vendar to zame ni razvajanje.

Menim, da je zelo težko skrbeti za vnuka in se istočasno ne vmešavati, slednjega se starši najbolj bojijo.
To res zahteva zavesten razmislek in odločitev. Tudi mene je sin večkrat vprašal, ali sem prišla na obisk kot babica ali z drugačnimi nameni. In sem se zamislila. Poleg tega pa priznam, da se marsikdaj s težavo ustavljam pred dajanjem nasvetov, tudi če me zanje ni nihče nič vprašal. Zavedam se sicer, da s tem grdo spodkopavamo staršem občutek, da so dobri in učinkoviti.

Kako pa pravzaprav biti dober dedek oziroma dobra babica?
Bolj kot bosta imela osmišljen svoj partnerski odnos, bolj bosta lahko delovala tudi kot stara starša do svojih vnukov in kot starša do otrok. Če sta stara starša srečna, zadovoljna, sta se v starosti našla in imata svoje skupne cilje, potem bosta lahko dajala vnukom pravo energijo. Da bodo to prijetna srečanja, ki bodo vsem v zadovoljstvo. Se pa ne strinjam s stališčem, ki ga tudi pogosto slišim, češ da smo stari starši dolžni varovati otroke. To enostavno ni res. Tu gre za dogovor in tudi za hvaležnost staršev, kadar stari starši zmorejo in so pripravljeni ponuditi to uslugo.

Menite, da se v zadnjih letih nekateri starši preveč opirajo na stare starše, tako da so vnuki namesto pri starših večino časa, v nekaterih primerih tudi cele dneve, pri starih starših?
Ja. Če to delamo iz lagodja in udobja, to ni prav in se je nad tem treba zamisliti. Meni je žal, da starši izgubijo možnost uživanja, ko njihov otrok raste. Saj zato smo jih povabili na svet, da jih gledamo, vodimo, dajemo izkušnje in pokažemo, da je ta svet lep. Tako lepo jih je gledati, od tistega, ko se začnejo kobacati, do takrat, ko pokažejo prvo trmo. To je škoda izgubiti, saj je cilj življenja. Veliko ljudi na smrtni postelji reče, da jim je v življenju žal le tega, da se niso več časa družili z družino, in ne za kariero ali bogastvo. To je tisto, kar izpolnjuje eno pomembnih samouresničitev ter vpliva na polnost in kvaliteto življenja.

Brala sem, da so po raziskavah v Angliji vnuki postavili stare starše na zelo visoko mesto, saj jih resnično cenijo.
Res je. Pri odsotnih starših, kar je za otroke zelo težko, se zgodi, da dobijo babice za vnuke zelo pomembno mesto. Ker so jim dale čas, prisotnost, brezpogojnost, mogoče tudi potrpljenje. Pa ni nujno, da bo babica dobila prvo mesto in tudi ni treba, če starši najdejo svoj aktiven, zavzet delež pri vzgoji otrok.

Nekaj sva že povedali o babicah, kako je pa z dedki?
So zelo pomembni, v našem prostoru še toliko bolj. Meni je res všeč, da sem v 30 letih dela v zdravstvenem domu opazila, da očetje niso bili več samo taksisti, ki so otroke pripeljali, ampak so postali zelo aktivni kot starši in tudi dedki. Opazila sem, da dedki pogosto pristopijo k babicam, kar je zelo pozitivno. Absolutno je dobrodošlo, da se dedki pojavljajo in pokažejo moška opravila ter moški pogled na stvari. Za vnuke je tudi bolj varno, če varovanje prevzameta skupaj babica in dedek, saj ne gre zanemariti, da smo stari starši zdravstveno manj zanesljivi.

Če pogledamo odnos stari starši – vnuki – starši, kje se po navadi stvari zapletejo, da se stiki prekinejo?
Če se niso jasno dogovorili, da starši vzgajajo, vodi to v prepire in brezpredmetne razprave. Starši imajo vzgojo v svojih rokah, zato imajo pravico starim staršem povedati, kaj je za vnuka dobro, in jih prositi, da se ravnajo po njihovih navodilih. Tu se lahko zaplete, in seveda pri razvezah. Pomembno je, da damo drug drugemu priznanje za naloge, ki jih opravimo in se o svojih pogledih pogovarjamo na strpen in spoštljiv način.

Tudi sami imate vnuke. Nam zaupate, kako ste sami doživljali čas, ko ste postali babica?
Če mene osebno vprašate, je zame to velika sreča. Da lahko po tistem, ko tvoje telesne moči že pojenjajo, ponovno opazuješ in si udeležen v rasti in novem življenju. Enostavno bogatija! Rojstvo, novo bitje, povsem svojsko, a vendar iz tvojih korenin, kakšna dragocenost in spet novi odnosi, izzivi za povezanost in nova kvaliteta sobivanja.

Po raziskavi v knjigi Bogdana Žorža z naslovom Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo želijo vnuki dedkom in babicam dolgo življenje, da bi se čim večkrat videli in bili skupaj. Nekateri bi radi živeli skupaj s starimi starši ali se odpravili z njimi na izlet oziroma počitnice. Vnuki imajo o starih starših dobro mnenje, saj menijo, da jih imajo dedki in babice zelo radi, skrbijo za njih v odsotnosti staršev in jim pomagajo pri raziskovanju sveta.