Letos so želeli poudariti primorske značilnosti jasličarstva na Slovenskem, saj je vsaka pokrajina prepoznavna po svojem načinu izdelave, ki se razlikuje predvsem po materialih, iz katerih so jaslice narejene. Na razstavi svoje izdelke predstavljajo akademski kiparji in ljubiteljski rezbarji (samouki).

Letos so v ospredju jaslice na Primorskem
V Jurkloštru si lahko ogledate jaslice, ki jih umetniki iz vse Slovenije izdelajo posebej za to razstavo. O letošnji razstavi v Jurkloštru je Drago Kozinc, član Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, povedal: "Letos smo hoteli poudariti primorski del jasličarstva na Slovenskem. Primorci klešejo božično zgodbo v kamen. Med najbolj prepoznavnimi je skupina umetnikov, ki deluje pod vodstvom Danila Rovana iz Vrhpolja pri Vipavi. V slovenskem prostoru smo najbolj prepoznavni po izdelavi jaslic v lesu. Seveda pa jih izdelujejo tudi iz drugih materialov, in sicer imamo na ogled jaslice v žgani glini in keramiki, steklu, čipki, klekljane jaslice, iz koruznega ličja, testa, naravni materiali, skratka, tu so zajeti vsi materiali, iz katerih Slovenci izdelujejo jaslice. Jaslice so izdelane prav za letošnjo razstavo, tako da lahko vidite, kaj lahko jasličarji naredijo v enem letu."

Prevladuje reliefna upodobitev jaslic
Na Primorskem prevladujejo jaslice, izdelane iz kamna, na Gorenjskem in vse do Ljubljane prevladuje les, v Prekmurju pa jih najbolj spretno izdelajo iz koruznega ličja. "Posebnosti, ki jih zadnja leta zasledimo v slovenskem jasličarstu, so reliefne upodobitve v lesu ali keramiki. V primerjavi s prejšnjimi leti je tudi več klekljanih in iz čipke." Kozinc je izpostavil upodobitev jaslic gospe Kržičeve iz Kamnika, ki je predstavila beg svete družine iz Egipta, saj je v božično zgodbo vpletla tudi leve, antilope in druge živali, ki jih je družina srečevala.

Na razstavi niso samo klasične upodobitve božične zgodbe, saj so nekateri umetniki pri tem zelo izvirni. To so Tone Šegina iz Zagošca pri Kočevju, Marjan Vodnik iz Domžal, Klavdija Simler, ki jih je upodobila na torti. "Ravno tako božična zgodba Simona Rutnika ‒ enega najpomembnejših jasličarjev pri nas, ki je v kamnu ponazoril simbolno rojstvo s stremi sklepajočimi rokami, in sicer naj bi bila ena Marijina, druga Jožefova in tretja ‒ najmanjša ‒ Jezusova." Ob tem je poudaril, da nekatere upodobitve božične zgodbe zahtevajo dodatno razlago, določene pa govorijo že same. To je v primerih, ko ne gre za klasično oziroma realistično upodobitev.

Pogrešajo inovativne pristope
"Prikazov božične zgodbe in razstav jaslic je v zadnjem času v slovenskem prostoru ogromno. S tem kažemo potrebo po neizmernem hrepenenju po večnem, sreči, radosti in miru", je povedal Kozinc. Med temi dogodki je veliko kvalitetnih, vendar opaža, da včasih določene stvari ne sodijo k razstavi jaslic. Sam vidik jaslic mora biti ločen od vsega drugega dogajanja, tako da je to umeščeno v prostor. Akademski kipar Vinko Ribnikar pravi, da morajo biti jaslice realen prikaz Kristusovega rojstva, ne da se obiskovalci sprašujejo o namenu prikaza božične zgodbe, ki včasih med drugimi dogodki ob razstavah jaslic ni jasna, je pojasnil Kozinc.

"Pogrešamo pa inovativne pristope v realnem pogledu, kar je izredno težko ustvariti. Jaslice morajo imeti dušo, in te, ki so jih naredili otroci, jo imajo. Če pa so bile narejene z namenom promoviranja avtorja, pa te duše ne zaznamo. Tudi to je eden izmed vidikov. Pri vključevanju realizma in tradicije upodabljanja lahko izpostavimo Romana Volka iz Ilirske Bistrice, ki v to smer vnaša tudi novosti." Posebnih smernic pri upodabljanju božične zgodbe v različnih materialih ni, vendar si želijo, da se v jaslicah odraža tudi duh časa, v katerem živimo.

Jaslice si lahko v kartuziji Jurklošter ogledate vse do 2. 2. 2017.