Bjana, slovenska penina, ki je prodrla med svetovno elito
Pri Miranu in Petri Sirk, ob novem Decanterjevem priznanju
Objavljeno: 12. junij 2017 ob 06:53
Goriška brda - MMC RTV SLO

false
Miran in Petra Sirk - on Bric, ona Štajerka, sta se spoznala že na agronomski fakulteti, zdaj pa v idilični Biljani že leta pišeta uspešno peničarsko zgodbo. Foto: MMC RTV SLO
false
Bjanin rose brut je letos prejel 95 točk in platinasto medaljo na Decanterjevem ocenjevanju. V boj za platino gredo vse zlate medalje. Foto: MMC RTV SLO
false
Za ustrezno spremljavo peninam je poskrbela najboljša kuharica na svetu, Ana Roš iz Hiše Franko. Foto: MMC RTV SLO
false
Še povsem sveži, še neustekleničeni brut rose, letnik 2016, za katerega Sirk meni, da bo njegov najboljši do zdaj. Foto: MMC RTV SLO
false
Miran Sirk ob svojih priznanjih. Foto: MMC RTV SLO

Miran Sirk se nima za zbiratelja prestižnih odličij, a nekako mu je uspelo postati prav to. Njegove penine Bjana so nameč v zadnjih letih postale sinonim za kvalitetno penino - tako, ki se postavlja ob bok šampanjcem.

"S penečimi vini je težko prodreti na svetovni trg, kjer imajo cel kup bolj zvenečih vin, prav tako ovenčanih z medaljami," razlaga enolog Dušan Brejc. Sirku, ki se je že v samem začetku vinarske poti zavestno odrekel mirnim vinom in se posvetil zgolj peninam, je uspelo. Njegove penine niso zgolj kletni dodatek, ker se pač v zadnjih letih dobro prodajajo, ampak so plod skrajno natančnega in študioznega pristopa - takega, ki odraža tudi tega briškega peničarja samega.

Arome so čiste, mehurčki fini kot čipka, penino odlikujejo kremoznost, eleganca in svežina. Če mnogi prisegajo na Bjanin brut, neposredno penino iz večjega dela chardonnayja in manjšega rebule, ki je na kvasovkah zorela najmanj dve leti, pa je njihov brut rose tisti, ki je - tudi zaradi večje vsesplošne všečnosti - bil v zadnjih letih njihov paradni konj.

Decanterjeva priznanja za Bjano:

- Leto 2013: bron (brut), srebro (brut rose in cuvee prestige)
- Leto 2014: bron (cuvee prestige in brut zero), srebro (brut rose), zlato (brut)
- Leto 2015: srebro (brut), zlato (cuvee prestige), platinum (brut rose)
- Leto 2016: bron (brut), srebro (brut rose), platinum (brut zero)
- Leto 2017: bron (cuvee prestige), srebro (brut zero), zlato (brut), platinum (brut rose)


Samo dva roseja s platino

Penina je z dvakratno platino na referenčnem Decanterjevem ocenjevanju (2015 in 2017) in konstantnimi ocenami nad 94 točk dokončno podrla vse stereotipe "damskega vina" in postala statusni simbol vsake slovenske restavracije, ki da kaj nase. Penina na osnovi modrega pinota in dodatka rebule za svežino je tudi letos na pomladnem Decanterjevem ocenjevanju v Londonu prejela platinasto medaljo, kar je letos uspelo samo dvema brut rosejema - drugi je mednarodno precej bolj uveljavljen Taittingerjev šampanjec, katerega cena se giblje med 110 in 260 evrov. Za primerjavo: pri Bjaninem uvozniku Meritu boste za njihov brut rose odšteli 21 evrov.

Kot pravi Gregor Fric, Meritov direktor programa pijač, tovrstne nagrade nedvomno imajo težo pri kupcih. Lani so za Bjano zabeležili 30-odstotno rast prodaje, letos še 20 odstotkov več.

Medalja kot psihološki dejavnik
Tudi Sirk priznava, da svoje penine pošiljajo na tekmovanja predvsem zaradi svojih distributerjev, saj gredo vina z odličji lažje v promet. Zlasti Azijci s Hongkongom na čelu, trg, ki je v zadnjem času zelo dovzeten za slovenska vina, so nori na Decanterjeve ocene, medtem ko denimo Italija kaj dosti nanje ne da.

"Za nas so ta odličja bolj psihološki dejavnik - dvigujejo nam samozavest, potrjujejo, da smo na pravi poti," razlaga Sirk pred svojo letošnjo zbirko Decanterjevih plaket - bron (88 točk) za cuvee prestige, srebro (90 točk) za brut zero, zlato (95 točk) za brut in že prej omenjena platina (95 točk) za brut rose. Odličje za prav vse štiri poslane vzorce in vse štiri penine, ki jih polnijo pri Bjani.

Na vprašanje, katera medalja mu je najljubša, Sirk odgovori samozavestno, a neprevzetno: "Naslednja. Žena in otroka skačejo po meni, kadar dobimo medaljo, jaz pa sem sicer vesel, a sem vedno z mislimi že pri naslednji medalji." In Sirk si ne tako zelo potiho nadeja še več - lanska letina, ki še leži na kvasovkah, bo namreč po njegovem najboljša do zdaj, zato si nam upa celo odpreti dve steklenici še povsem mladega, malce divjega roseja 2016 z barvo sladkorne pene. Prava poslastica z izjemnim potencialom.

Priznanje Unesca
Sirkovi so sicer letos prejeli še eno, prav posebno priznanje - njihov dvorec Dorišče iz 13. stoletja je prejel priznanje Unesca Italija za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. "Naša družina je dala življenje v to hišo, naša celotna življenja smo postavili na kocko, da bi spravili to hišo k sebi," pravi Sirk, katerega pradedek je Dorišče kupil leta 1910, Sirkovi pa so ga - skupaj z najstarejšo vinsko kletjo v Brdih (in eno najstarejših v Sloveniji), kjer danes zorijo Bjanine penine - obnovili.

Unesco se je za priznanje odločil prav zaradi "izkazane ljubezni in vložka družine Sirk v moralno dediščino in vrednote, ki so jih spoštovali že Sirkovi predniki". "Bistvo je oživljanje lokalne zgodovine - kako lahko družina predstavi zgodovino svojega območja," nam razlaga predstavnik goriškega kluba Unesco Adriano V. Chinni.

Najboljša kuharica za najboljšo penino
Kako velik ugled uživajo Bjana in Sirkovi, priča tudi to, da jim je ob novinarski predstavitvi letošnjih Decanterjevih medalj, uspelo za kulinarično spremljavo angažirati najboljšo kuharsko mojstrico na svetu, te mesece nedvomno najbolj zaposleno chefinjo to stran Atlantika, Ano Roš. Roševa je postanek v dvorcu Dorišče v Biljani opravila nekje na poti med Švico in Londonom, med Mehiko in Bangkokom.

Penine je brez prevelikega kompliciranja izvrstno skombinirala z lahkimi, poletnimi jedmi - ob brutu ocvrt pastinak s pastinakovo kremo, ikrami postrvi in ocvrtim regratom, ob roseju (2013) marinirano sardelo na kandirani limoni in koromaču s koromačevo-ribjo juho, ob zeru (2010) umami goveji jezik z zeleno, kapesanto in soškim dašijem. Za veliki finale je ostal še Bjanin cuvee prestige (2011), zvrst chardonnayja in rebule, fermentiran v rabljenih francoskih sodčkih in 56 mesecev zorjen na kvasovkah, ki je pospremil Anino soško postrv z listi ribeza ter solato iz ribeza in graha z reduciranim ribezovim sokom in šalotkami ter masleno zeliščno omako.

"75 odstotkov gostov v Hiši Franko je tujcev, ki ne pridejo, da bi naročali šampanjce, ampak hočejo poskusiti slovensko vino," razlaga Roševa, katere partner, sommelier Hiše Franko Valter Kramar, z Bjano sodeluje že od samega začetka - daleč pred navalom tujih foodiejev na Staro Selo, ki se je zgodil z lanskoletno Netflixovo serijo Chef's Table. Danes Valter na Bjanina vrata trka po dvakrat mesečno po nove zaloge, da mu Sirk komaj sledi.

In iz kobariške smeri, pičlih 40 kilometrov proč, ne prihaja samo Kramar. "Ogromno se jih ustavi pri nas iz Hiše Franko, češ da so tam poskusili Bjano in jih je navdušila," razlaga Miranova soproga Petra. Mimogrede - v Hiši Franko vsakemu gostu ob postreženem kozarcu natančno povedo, od kod prihaja vinar ter kako daleč in v katero smer lahko pridejo do njega.

Gostje, ki romajo k letos najbolj vroči kuharski mojstrici, iščejo, kam naprej, in dobro natrenirano osebje pri Franku jih natančno usmeri, kam. Butični in gastro turizem, kar naj bi bila začrtana smer Slovenije, se ne piše v uradih STO-ja, ampak na primerih medsebojnega sodelovanja razgledanih in sposobnih ponudnikov samih, kar Hiša Franko in Bjana nedvomno sta.

Kaja Sajovic, kaja.sajovic@rtvslo.si
false
false
false
false
false
false
false
false
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Komentarji
rangerno1
# 12.06.2017 ob 09:30
Odlično, še ena stvar več, na katero smo lahko odkrito ponosni v Sloveniji. Je potrebno ceniti tudi pozitivne stvari in ne samo negativne, kar počne večina...
skoro84
# 12.06.2017 ob 14:53
@Canis.Lupus

Samo eno zadevo moraš vedet glede penin v Brdih. Brda so pokrajna za bela vina, vendar ne tako primerna za penino, ker je preveč toplo. Zato je selekcija grozdja oziroma vinograda za penino najbolj pomebna. Tega klet Dobrovo lahko dela, na zelo velikih delih Brd, Bijana pač ne toliko, čeprav verjamem, da ima točno posajeno sorto za vsak vinograd, ki ga ima, tako da 100% izkoristi pogoje. Vendar Bjana cez leto vetra, sonca in dežja ne more tako dobro nadzorovati, oziroma menjati vinograde, glede na letne pogoje. Klet Brda ima neizjemno prednost v temu in zato se Bagueri zelo približa, oziroma je "francoz". Bjano tudi jaz pijem in je vrhunsko peneče vino, ni debate, vendar zadaj stoji zgodba vinarja in je butični produkt, kot Puro Movia. O Dekanterju pa ne bi rad da se odpre debata, ker so ocenjevanje in članki pogosto, zelo sumljiva zadeva, pa vem iz lastnih virov, kdo je koga gostil na domačiji in po Sloveniji cel teden, da se je potem pisalo po svetu.
Canis.Lupus
# 12.06.2017 ob 13:18
sagoza
# 12.06.2017 ob 09:07
a se dobi Bajno v Merkatorju da še jaz probam preden poskoči cena na 200? čestike, če komu privoščim so to ljudje ki iz svojega življenja naredijo vrhunski produkt!


Bjano se dobi za za cca 20 €, pri nemu v brdih pod 20 €. tako da ne bo težko probat.

skoro84
#12.06.2017 ob 10:25
Čestitke Bjani....vendar je Bagueri zero brut iz največje briške kleti boljši, superioren...tisti, ki radi pijejo penine to že vejo....je pa težje v Hisi F. to promovirat, ker je v njihovem primeru butični proizvajalec bližje konceptu na katerem dela Ana....včeraj sem ga pil, Bjana se skrije oziroma Bjana je peneče butično vino, Bagueri je pa najbilžji primer, kako se lahko v Sloveniji približamo šampanjcu, dobremu šampanjcu...


Si pozabil dodati po mojem mnenju. Oz. meni je bolj všeč XY. Saj to je tudi najbolj pomembno v bistvu. Je pa Bjana posebna ker pokasira nagrade res vsako leto, kar pomeni da je kakovost stalna in da Sirk ne popušča. Briška trma pač :) Zato tu neke subjketivne ocene ne gredo zraven.

Ko bo Bagueri zero brut vsako leto pobral medalje na Decanterju bo pa tudi o tem vinu članek na MMC. Zasluženo seveda.
gico
# 12.06.2017 ob 10:52
Dober članek, porazne slike. Čestitke družini Sirk.
Tu160
# 12.06.2017 ob 10:09
Pred leti sem se srecal z Bjano. Simply top of the top! Cestitam sefu.
sagoza
# 12.06.2017 ob 09:07
a se dobi Bajno v Merkatorju da še jaz probam preden poskoči cena na 200? čestike, če komu privoščim so to ljudje ki iz svojega življenja naredijo vrhunski produkt!
celtic1888
# 12.06.2017 ob 13:38
Bjana odlična! Fotografija številka 10 pač ne.
PONOS
# 12.06.2017 ob 11:02
Bravo!
vinklj.kugla
# 12.06.2017 ob 13:59
probal. šampanc kt šampanc....
skoro84
# 12.06.2017 ob 10:25
Čestitke Bjani....vendar je Bagueri zero brut iz največje briške kleti boljši, superioren...tisti, ki radi pijejo penine to že vejo....je pa težje v Hisi F. to promovirat, ker je v njihovem primeru butični proizvajalec bližje konceptu na katerem dela Ana....včeraj sem ga pil, Bjana se skrije oziroma Bjana je peneče butično vino, Bagueri je pa najbilžji primer, kako se lahko v Sloveniji približamo šampanjcu, dobremu šampanjcu...