"Danes je pomemben dan za slovenski jedrski sektor," je na novinarski konferenci po seji vlade sprejetje resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije z zadovoljstvom najavil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Daniel Levičar. "Gre za prvi programski dokument z opredelitvijo razvojnih usmeritev na področju jedrske energije. Hkrati gre za izkaz načelne politične podpore in signal jedrskemu sektorju za preklop na drugačen, razvojni način delovanja," je poudaril.

Prvi osnutek z naslovom Jedrska energija za prihodnost Slovenije je bil pripravljen že novembra, sledili so javna obravnava in številna druga usklajevanja tako na vladi kot z vsemi petimi parlamentarnimi strankami, je pojasnil Levičar. Resolucijo bo obravnaval in potrjeval še državni zbor, vsebina na vladi sprejetega dokumenta tako še ni dokončna.

Kot je poudaril Levičar, resolucija Slovenijo opredeljuje kot jedrsko državo z delujočim jedrskim programom, ključne usmeritve pa so vezane na "razvoj nacionalnega jedrskega programa in podporo projektu JEK 2".

Spomnil je, da bo resolucija tudi podlaga za vprašanje na posvetovalnem referendumu. Glede na zadnji predlog naj bi se referendumsko vprašanje namreč glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?"

Kaj prinaša resolucija o dolgoročni in miroljubni rabi jedrske energije?

Glede na osnutek, ki je bil na spletni strani vlade v sredo objavljen med obravnavanimi gradivi, je v novem besedilu resolucije kar nekaj sprememb.

Osnutek jedrsko energijo v uvodu označi kot stabilen in hkrati obilen vir električne energije, ki zaradi nizkih izpustov toplogrednih plinov igra pomembno vlogo pri razogljičenju družbe. Zaradi elektrifikacije in digitalizacije družbe ter odmika od fosilnih goriv naj bi se uporaba električne energije do leta 2050 bistveno povečala, po nekaterih ocenah naj bi se celo podvojila, posledično bi se lahko močno povečala tudi slovenska energetska uvozna odvisnost.

Osnutek resolucije zato ob tem poudarja, da je jedrska energija "strateški vir energije", ki bo Sloveniji zagotovil energetsko neodvisnost, s tem pa tudi varnost. Širitev jedrskega programa omenja predvsem z vidika izgradnje nove jedrske elektrarne JEK 2, ki bo "v prihodnosti strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo". Resolucija sicer podpre širitev uporabe jedrske energije tudi z malimi modularnimi reaktorji, a jih izrecno ne navaja kot alternativo JEK-u 2.

Pod razdelkom z naslovom Jedrske novogradnje prihodnost slovenskega elektroenergetskega sistema tako vidi kot kombinacijo obnovljivih virov in nove jedrske elektrarne. A dodaja: "Če se to izkaže za ekonomsko smiselno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja."

Pri gradnji novih jedrskih objektov resolucija nalaga pregled različnih modelov financiranja, "pri čemer je pomembno, da se koristi in tveganja porazdelijo med različne deležnike", in pregled možnosti za soinvestitorstvo. Hkrati je zapisano, naj ekonomika JEK-a 2 na dolgi rok zagotovi konkurenčno ceno elektrike za domače odjemalce.

Resolucija poudarja tudi pomen transparentnosti in ničelno stopnjo tolerance do korupcije. Poleg ustaljenega nadzora nad jedrskimi investicijami predvideva tudi neodvisni in civilni nadzor. "Pri slednjem se bomo zgledovali po konceptu, ki je bil uveljavljen pri projektu drugi tir," je navedeno v obrazložitvi gradiva, ne pa v samem besedilu osnutka resolucije.

Glede ravnanja z radioaktivnimi odpadki resolucija podpira vključevanje v mednarodne povezave na področju razvoja. Predlaga tudi spremembo zakonodaje, ki bo sledila potrebam novih jedrskih tehnologij po skladiščenju in odlaganju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.

Resolucija poudarja tudi pomen raziskav in razvoja na področju jedrske energije, pri čemer bo treba za razvoj nacionalnega jedrskega programa pravočasno zagotoviti zadostno število kompetentnih kadrov. Kot je zapisano, bo treba prilagoditi tudi programe nacionalnih izobraževanj.

Po potrebi sta predvideni tudi priprava posebnega zakona in posodobitev zakonodajnih okvirjev "s ciljem optimalne in učinkovite izvedbe investicij v jedrske novogradnje", je med drugim še zapisano.

Greenpeace: Nova različica se bere kot pravljica o jedrski energiji

Po sprejetju resolucije na vladi so se s sporočilom za javnost odzvali v nevladni organizaciji Greenpeace, v katerem so zapisali, da se resolucija "bere kot pravljica o jedrski energiji", in dodali, da "državljani nismo otroci in potrebujemo odgovore na resna vprašanja". Izpostavili so neznanke glede konkurenčnosti cene proizvedene energije prihodnje nuklearke in visoko ceno v resoluciji zastavljenih načrtov. "V Greenpeaceu Slovenija ocenjujemo, da je vlada s predlogom resolucije samovoljno že izbrala energetski scenarij za prihodnost Slovenije, čeprav zanj ne pozna končnega računa," so zapisali.

Prav tako so razočarani, da v predlogu resolucije ni varovalke, ki bi podpirala možnost še enega referenduma v letih 2027 ali 2028, ko bodo znane ključne informacije o novi jedrski elektrarni. "Na ta način je vlada dala biankomenico projektu, o katerem ni znano tako rekoč ničesar. Gre za radikalen obrat in odmik od stališča, ki ga je predsednik vlade predstavljal v preteklih tednih." Da obstaja možnost drugega referenduma, je namreč omenjal tudi premier Robert Golob.

“Menino, da je predsednik vlade podlegel pritiskom opozicije in določenih interesnih skupin ter tako zavzel povsem propagandno stališče do projekta JEK 2, ki je v nasprotju z načeli transparentnega in odgovornega odločanja ter informiranega vključevanja javnosti,” je poudarila Sara Kosirnik iz Greenpeacea.

"Je politiko strah, da bi ljudje dojeli, da je projekt ekonomsko nevzdržen za naše finance, da prinaša več tveganj in vprašanj, kot pa jih rešuje? Zaskrbljeni in zgroženi smo nad trenutnim enoumjem in pomanjkanjem odprte, demokratične razprave," je še dodala. V Greenpeaceu so poslance pozvali, naj resolucijo zavrnejo ali pa vanjo vnesejo varovalke, ki bodo omogočale informirano odločanje državljanov o projektu JEK 2. Izrazili so tudi skrb, da se ne bi ponovila zgodba z izgradnjo Teša 6, ko je politika "brez upoštevanja kritičnih glasov izpeljala ta projekt".