Darwin je bil eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Foto: EPA
Darwin je bil eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Foto: EPA
George Noel Gordon Byron
Byron je predstavnik romantike.
J. A. D. Ingres: Ivana Orleanska na kronanju Karla VII. (1851)
Ivano Orleansko je papež razglasil za svetnico leta 1909. Foto: NN
Ivan Grohar je eden od štirih slovenskih impresionistov. Foto: Narodna galerija
Grace Kelly, Rainer III.
Leta 1956 je knez Rainier vzel za ženo ameriško igralko Grace Kelly. Foto: gracekellyonline.com
Leta 2005 je bil Ratzinger izvoljen za papeža. Foto: EPA
Kate Hudson
Kate Hudson je hči igralke Goldie Hawn. Foto: Reuters
Marija Šarapova
Ruska lepotica Marija Šarapova je leta 2004 zmagala v Wimbledonu. Foto: EPA

Darwin je prve ideje o zgodovinskem razvoju živih bitij dobil na znanstvenem potovanju okrog sveta med letoma 1831 do 1836, ki se ga je udeležil kot naravoslovec na kraljevi ladji Beagle. Svojo teorijo je izoblikoval šele leta 1858, kmalu zatem pa je objavil znanstveni članek Nastanek vrst in naravni izbor. Njegova teorija je doživela veliko napadov, zlasti cerkvenih.

Svoj nauk o evoluciji je razvil po lastnih raziskavah in pod vplivom Malthusovega nauka in se po njem imenuje darvinizem. Z njim je ovrgel Cuvierovo mnenje o nespremenljivosti vrst in Lamarckov razvojni nauk.

Leta 1859 je izdal svojo najbolj odmevno knjigo O izvoru vrst, ki je bila prava senzacija v 19. stoletju. Verni katoličani oziroma protestantje, takrat in še zdaj največja religija v Veliki Britaniji, so začeli izobčati Darwina. V istem času so zasule Veliko Britanijo karikature, ki so prikazovale Darwina kot človeka – opico. Ob izdaji je bil preveč bolehen da bi svoje delo branil pred kritiki, zato je javno nastopanje prepustil somišljenikom, med katerimi je izstopal biolog Thomas Henry Huxley, ki se ga je zaradi srditega javnega zagovarjanja teorije evolucije prijel vzdevek "Darwinov buldog". Do svoje smrti je izdal še več drugih strokovnih del. Vsa dela so počasi sprejeli in začeli kupovati ter brati, saj so bila podkrepljena z mnogimi dokazi in napisana razumljivo tudi laičnemu bralcu.

Charles je bil eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Za svoje znanstvene dosežke je leta 1864 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. Po njem se poleg filozofske smeri imenuje več živalskih vrst, gora v Andih, naselje na Falklandih in druge stvari. Umrl je 19. aprila 1882.


Leta 1054 je umrl Bruno von Egisheim Dagsburg, bolj znan kot papež Leon IX. Rodil se je leta 1002, papež pa je postal leta 1049.

Leta 1320 se je rodil portugalski kralj Peter I.

Leta 1390 je umrl škotski kralj Robert II.

Leta 1452 se je rodil aragonski kralj Ferdinand II.

Leta 1587 je v pristanišču Cadiz sir Francis Drake potopil špansko ladjevje.

Leta 1588 je umrl italijanski slikar Paolo Veronese.

Leta 1632 je umrl švedski kralj Sigismund I.

Leta 1627 je umrl angleški pesnik John Beaumont.

Leta 1686 je umrl španski pisatelj Antonio de Solís y Ribadeneyra.

Leta 1689 je umrla švedska kraljica Christina.

Leta 1699 je bil krščen slovenski baročni slikar Janez Valentin Metzinger. Velja za najpomembnejšega predstavnika zrelega baroka, njegov obsežni slikarski opus pa sestavljajo predvsem cerkvene slike in nekaj portretov; najpogosteje je upodabljal svetnike. S svojim delom je močno vplival na generacijo poznobaročnih slikarjev pri nas. Umrl je 12. marca 1759 v Ljubljani.

Leta 1713 je bila sprejeta pragmatična sankcija, s katero so dežele v habsburški monarhiji postale dedne tudi za ženske. S to sankcijo je Karl VI. zagotovil, da je prestol dedovala njegova hčerka Marija Terezija.

Leta 1775 se je v bližini Bostona zgodil prvi oborožen spopad med britanskimi in ameriškimi četami v ameriški osvobodilni vojni.

Leta 1785 se je rodil francoski skladatelj Alexandre Pierre Franšois Boëly.

Leta 1793 se je rodil avstrijski cesar Ferdinand I.

Leta 1824 je v Turčiji umrl škotski romantični pesnik George Noel Gordon Byron. Star je bil samo 36 let. Byron je bil predstavnik mlajše generacije britanskih romantikov. Bil je odpadnik od togih pravil morale in spodobnosti. Živel je v tujini, veliko potoval in sodeloval v vojni za neodvisnost Grčije. Njegove pesnitve, s katerimi je v epiko vnesel dvom in razklanost romantične osebnosti ter močne lirske in satirične prvine, so vplivale na velik del evropske romantike.

Leta 1832 se je rodil španski pisatelj in Nobelov nagrajenec José Echegaray y Eizaguirre.

Leta 1839 je s podpisom v Londonu Belgija postala kraljevina.

Leta 1881 je umrl angleški premier Benjamin Disraeli.

Leta 1882 se je rodil brazilski predsednik Getúlio Vargas.

Leta 1882 je umrl angleški znanstvenik Charles Darwin.

Leta 1892 je Charles Duryea iz massachusetskega Springfielda trdil, da je kot prvi človek v ZDA vozil avtomobil.

Leta 1892 se je rodil francoski skladatelj Germaine Tailleferre.

Leta 1893 se je v Ljubljani rodil kipar in grafik Lojze Dolinar. Šolal se je na Dunaju in v Münchnu. Med letoma 1946 in 1959 je bil profesor za kiparstvo na beograjski akademiji. Njegov obsežni opus sestavljajo portreti, akti, figuralne kompozicije, mala plastika, spomeniško in arhitekturno kiparstvo.

Leta 1904 je požar uničil večino Toronta.

Leta 1906 je umrl francoski fizik Pierre Curie. Ta je skupaj z ženo Mario Sklodowsko odkril radioaktivna elementa radij in polonij. Zakonca sta za to odkritje leta 1903 dobila Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1909 je papež beatificiral Ivano Orleansko.

Leta 1911 je v Ljubljani umrl slikar Ivan Grohar. V svojih izoblikovanih podobah je bil monumentalen oblikovalec in čuteč poet, vseskozi pa je bil tudi elementarno povezan z rodno zemljo in njenimi ljudmi. Med četverico slovenskih impresionističnih mojstrov je Ivan Grohar najbolj znan slovenski slikar, saj je na najpreprostejši način izrazil hotenje slovenske moderne.

Leta 1912 se je rodil ameriški kemik Glenn Theodore Seaborg, ki je leta 1951 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1927 so igralko Mae West obsodili na desetdnevni zapor zaradi nespodobnosti v njeni igri Seks (Sex).

Leta 1928 je izšel 125. in hkrati zadnji fascikel slovarja Oxford English Dictionary.

Leta 1933 se je rodila ameriška filmska igralka Vera Jayne Palmer, bolj znana kot Jayne Mansfield.

Leta 1934 je Shirley Temple debitirala v Stand Up and Cheer.

Leta 1935 se je rodil angleški igralec, glasbenik, komik in skladatelj Dudley Moore.

Leta 1936 se je rodil belgijski premier Wilfried Martens.

Leta 1938 je umrl angleški pisatelj sir Henry John Newbolt.

Leta 1941 je nacistični politik in vodja SS Heinrich Himmler obiskal Celje in med drugim pregledal zloglasni zapor Stari pisker.

Leta 1943 je švicarski kemik Albert Hofmann prvič namenoma vzel LSD, da bi preučeval njegove učinke.

Leta 1944 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec James Heckman.

Leta 1949 se je rodil jamajški pevec roots rock reggaeja in glasbenik Manley Augustus "Big (Jah) Youth" Buchanan.

Leta 1951 se je ameriški general Douglas MacArthur upokojil.

Leta 1953 se je rodila angleška televizijska voditeljica Ruby Wax.

Leta 1956 se je igralka Grace Kelly poročila z monaškim knezom Rainierjem III.

Leta 1960 so južnokorejski študenti začeli stavkati proti predsedniku Syngmanu Rheeju in ga prisilili, da je odstopil.

Leta 1967 je umrl Konrad Hermann Josef Adenauer, kölnski nadžupan, kasneje pa predsednik pruskega državnega sveta. 15. 9. 1949 je bil izvoljen za kanclerja Zvezne republike Nemčije. Bil je politik, ki je državo popeljal v Nato in EGS. Leta 1963 je odstopil s kanclerskega mesta, nato pa še z mesta v stranki CDU.

Leta 1968 se je rodil svazijski kralj Mswati III.

Leta 1968 se je rodila ameriška igralka Ashley Judd.

Leta 1970 se je rodil portoriški pevec Luis Miguel.

Leta 1970 se je rodila britanska atletinja Kelly Holmes. V zadnjem deseteletju je bila ena izmed najboljših tekačic na srednje proge na svetu. Bila je ena izmed zvezdnic olimpijskih iger leta 2004 v Atenah, ko je v tekih na 800 in 1.500 osvojila zlato.

Leta 1971 je Sierra Leone postala republika, predsednik pa je postal Siaka Stevens.

Leta 1971 je sodišče obsodilo Charlesa Mansona na dosmrtno ječo zaradi umora Sharon Tate.

Leta 1971 so Rusi izstrelili Saljut 1, prvo vesoljsko postajo.

Leta 1972 se je rodil brazilski nogometaš Rivaldo. Kariero je začel v Brazilji, kjer je igral za Mogi Mirim, Corinthians in Palmeiras. Leta 1996 je prestopil k Deportivu iz La Corune. 21 golov na 41 tekmah je bilo dovolj, da je Barcelona zanj odštela kar 24 milijonov evrov. Za Katalonce je igral med letoma 1997 in 2002. Na 157 tekmah je dal 86 golov. Bil je med najzaslužnejšemi, da je Barca postala španski prvak leta 1998 in 1999.

Leta 1974 je umrl pakistanski predsednik Ajub Kan.

Leta 1978 je bil Lagumot Harris izvoljen za predsednika Nauruja.

Leta 1979 se je rodila ameriška igralka Kate Hudson.

Leta 1980 je v Haagu na Nizozemskem Johnny Logan zmagal na 25. tekmovanju za Evrovizijo. Za Irsko je odpel pesem What's Another Year (Kaj je še eno leto).

Leta 1981 se je rodila kolumbijska igralka Catalina Sandino Moreno.

Leta 1987 se je rodila ruska igralka Oksana Akinšina.

Leta 1987 se je rodila ruska teniška igralka Marija Šarapova. Pri šestih letih je legendarna Martina Navratilova v Moskvi videla njen velik talent in staršem priporočila, da jo pošljejo na trening v ZDA. Profesionalka je postala leta 2001, dve leti kasneje je v Tokiu dobila svoj prvi WTA turnir. Svojo največjo zmago v karieri je dosegla julija 2004 v Wimbledonu. V finalu je s 6:1 in 6:4 odpravila Američanko Sereno Williams, leta 2006 je bila najboljša na OP ZDA, leta 2008 pa v Melbournu.

Leta 1987 je legendarni košarkar Philadelphie Julius Erving odigral svojo zadnjo tekmo v Ligi NBA.

Leta 1989 je umrla angleška pisateljica Daphne du Maurier.

Leta 1995 je v bombnem napadu na zvezno poslopje v Oklahoma Cityju umrlo 168 ljudi. Glavnega krivca Timothyja McVeigha so usmrtili leta 2001, njegov pajdaš Terry Nichols pa prestaja dosmrtno zaporno kazen.

Leta 1997 so rokometaši Barcelone tudi v povratnem srečanju finala Lige prvakov visoko premagali Badel Zagreb in tako ubranili naslov najboljše ekipe v Evropi.

Leta 1998 je umrl mehiški pesnik, pisatelj, diplomat in Nobelov nagrajenec Octavio Paz.

Leta 1998 je Slovenija 4. krogu svetovnega prvenstva skupine B v hokeju na ledu s 5:3 (2:2, 2:0, 1:1) premagala Veliko Britanijo.
Leta 1999 se je nemški Bundestag vrnil v Berlin.

Leta 2000 je filipinsko letalo boeing 737-200 strmoglavilo blizu mednarodnega letališča Davao. Umrlo je 131 ljudi.

Leta 2000 je ameriški košarkar Charles Barkley po 16 letih igranja košarke zaključil svojo športno pot.

Leta 2000 je Real iz Madrida s sijajno igro na Old Traffordu premagal Manchester United s 3:2 in se uvrstil v polfinale Lige prvakov.

Leta 2004 je umrl škotski soustanovitelj Guinnessove knjige rekordov Norris McWhirter.

Leta 2005 je bil Joseph Ratzinger drugi dan konklav izvoljen za papeža. Ob izvolitvi je izbral ime Benedikt XVI.

Leta 2005 se je na Poljanskem klancu pripetila ena najhujših prometnih nesreč v zgodovini samostojne Slovenije. Umrlo je osem ljudi.

Leta 2005 je umrl danski džezbasist Niels-Henning Orsted Pedersen.

Leta 2007 je hrvaška alpska smučarka Janica Kostelić sporočila, da končuje kariero, v kateri je osvojila štiri olimpijske naslove, petkrat pa je bila svetovna prvakinja.

Leta 2009 je umrl britanski pisatelj J.G. Ballard, avtor številnih knjižnih uspešnic. Rodil se je leta 1930.