22. julija 2011 je Breivik na Norveškem ubil 77 in ranil 240 ljudi. Foto: Reuters
22. julija 2011 je Breivik na Norveškem ubil 77 in ranil 240 ljudi. Foto: Reuters
Utoya
Na otoku Utoya je umrlo 69 ljudi. Foto: EPA
Leta 1981 so v Rimu obsodili turškega terorista Mehmeta Alija Agco, ki je 13. maja 1981 streljal na papeža Janeza Pavla II.in ga hudo ranil. Papež, ki je v bolnišnici ostal kar tri mesece, je nekaj let po atentatu Agco obiskal v zaporu in mu odpustil, marca 1999 pa se je zavzel za njegovo pomilostitev. Foto: EPA
Jelena Isinbajeva
Leta 2005 je ruska atletinja Jelena Isinbajeva na mitingu v Londonu postala prva ženska, ki je v skoku s palico premagala magično mejo petih metrov. Foto: EPA

Najprej je pred vladno četrtjo v Oslu razneslo skoraj tono težko bombo, skrito v dostavnem vozilu, le malo zatem pa so državo pretresla poročila o streljanju na tabor podmladka vladajočih laburistov na 40 kilometrov oddaljenem počitniškem otočku Utoya. V Oslu je umrlo osem ljudi, na Utoyi 69.

33-letnega Breivika je policija prijela isti večer, potem ko ji je sam dvakrat predlagal svojo predajo, tik pred sprožitvijo bombe v Oslu pa je po svetovnem spletu na kakih 1000 naslovov poslal 1500 strani dolg manifest, v katerem je predstavil svojo protimuslimansko ideologijo.

Sodišče ga je spoznalo za prištevnega, zaradi česar je bil kot terorist in morilec 77 Norvežanov obsojen na 21 let zapora,kar je najvišja mogoča kazen na Norveškem, ki pa jo je mogoče podaljševati. Če bi razsodili, da Breivik med napadi ni bil prišteven, bi ga čakala oskrba v psihiatrični ustanovi, najverjetneje do konca življenja.

Po 10 letih zaporne kazni, od katere bodo odšteli dni v priporu, se bo Breiviku ponudila priložnost, da zahteva predčasni izpust. Norveško sodišče bo po desetletju vsake tri leta presojalo, ali je politično motiviran morilec še vedno nevaren za družbo - ravno to presojanje pa je tudi vzvod ("preventivni pripor"), s katerim bi lahko Breivika imeli zaprtega tudi po izteku 21-letne zaporne kazni.


Leta 1280 je bila z ljubljanskim mestnim pečatom potrjena prva listina.

Leta 1596 se je rodil ruski car Mihail Fjodorovič Romanov.

Leta 1755 se je rodil francoski matematik in inženir Gaspard de Prony.

Leta 1812 so angleške čete pod Wellingtonovim vodstvom porazile Francoze v bitki pri Salamanci. Francoske vojake je vodil maršal Marmont. V bojih je umrlo 14.000 francoskih vojakov.

Leta 1822 se je rodil avstrijski menih in genetik Gregor Johann Mendel. Raziskoval je dedovanje, križal je razne vrste graha in fižola in odkril zakonitosti dedovanja enostavnih znakov.

Leta 1832 je umrl francoski vojskovodja Napoleon II.

Leta 1887 se je rodil nemški fizik Gustav Ludwig Hertz, ki je raziskoval v eksperimentalni atomski fiziki. Odkril je zakone za trke elektronov z atomi.

Leta 1890 se je rodila Rose Kennedy, mati Johna F. Kennedya, predsednika ZDA, ki so ga 22. novembra 1963 ubili v Dallasu, in Roberta F. Kennedya, pravosodnega ministra ZDA, ki je bil 6. junija 1968 ubit med predvolilnim bojem za predsednika ZDA.

Leta 1933 je Willey Post končal prvi samostojni polet okoli Zemlje. Polet je trajal 7 dni, 18 ur in 9 minut.

Leta 1942 so nemški okupatorji v celjskem zaporu Stari pisker ustrelili sto talcev, obtoženih sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju.

Leta 1942 so Nemci začeli sitematične izgone Judov iz Varšavskega geta.

Leta 1944 so predstavniki 44 vlad v Breton Woodsu sprejeli dogovor o ustanovitvi Mednarodne banke za obnovo in razvoj in Mednarodnega denarnega sklada.

Leta 1944 so zavezniki v 2. svetovni vojni osvobodili Palermo na Siciliji.

Leta 1946 je bomba v jeruzalemskem hotelu Kralj David, kjer je bil sedež britanske uprave, ubila 80 ljudi.

Leta 1972 se je avtomatska vesoljska sonda Venera 8 spustila na površje Venere in na Zemljo poslala dragocene podatke o tem planetu.

Leta 1980 je sovjetski plavalec Vladimir Saljnikov na olimpijskih igrah 1.500 metrov kot prvi Zemljan preplaval hitreje od 15 minut.

Leta 1981 so v Rimu obsodili turškega terorista Mehmeta Alija Agco, ki je 13. maja 1981 streljal na papeža Janeza Pavla II.in ga hudo ranil.

Leta 1986 je Velika Britanija kot zadnja država odpravila tepež v šolah.

Leta 1992 je kokainski baron Pablo Escobar zaradi možne izročitve ZDA pobegnil iz zapora v Medellínu. Escobar je umrl v strelskem obračunu 2. decembra 1993.

Leta 2003 sta bila v napadu na skrivališče ubita Sadamova sinova Udaj in Kusaj Husein.

Leta 2005 je ruska atletinja Jelena Isinbajeva na mitingu v Londonu postala prva ženska, ki je v skoku s palico premagala magično mejo petih metrov.