Okolje
Število vročih dni v izbranih evropskih mestih se je v 21. stoletju v povprečju povečalo za tri dni na leto. Foto: Reuters
Napovedi, da letošnje poletje ni bilo samo izjema, potrjujejo tudi podatki, ki smo jih analizirali skupaj z združenjem evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet. Foto: Reuters
Požari so pustošili po suhem rastju v gozdovih in travnikih. Foto: Reuters
Manj snega v gorah pomeni manj vode v rekah spomladi in poleti. Foto: Reuters
Dolinarjeva je pojasnila, da za dve stopinji višja povprečna temperatura prinaša velike spremembe v padavinskem režimu in povečuje možnost ekstremnih vremenskih pojavov. Foto: Reuters
V Helsinkih na Finskem so zaradi visokih temperatur trgovine svoje klimatsko hlajene prostore ponudile ljudem, ki si hlajenja ne morejo privoščiti. Foto: Reuters
Južna in Jugovzhodna Evropa sodita med najbolj ranljiva področja, saj hkratno naraščanje temperature in zmanjševanje padavin bistveno povečujeta tveganje za suše, gozdne požare, poplave in vročinske valove. Rezultati simulacij za Slovenijo napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka na celotnem območju države v vseh letnih časih. Količina padavin se bo opazno zmanjšala poleti in povečala pozimi. Povečalo se bo število toplih dni z najvišjo temperaturo nad 25 stopinj in »tropskih noči«, kjer temperatura niti ponoči ne pade pod 20 stopinj (kar bistveno poveča toplotno obremenitev). Zmanjševalo pa se bo število hladnih dni, kjer najnižja temperatura pade pod ledišče.

Dodaj v

Analiza temperatur na stari celini: v evropskih mestih je vse bolj vroče

Analiza novinarjev mreže EDJNet razkriva, kako hitro se segrevajo evropska mesta
24. september 2018 ob 08:07,
zadnji poseg: 25. september 2018 ob 20:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Letošnji poletni vročinski val je pokazal, kakšna bodo po napovedih strokovnjakov postala tudi številna prihodnja evropska poletja. Posledice bodo še močneje občutili prebivalci mest, saj se lahko mesta segrejejo tudi po pet stopinj več kot njihova okolica.

Prizori letošnjega poletja so marsikje v Evropi spominjali na podobe svetopisemskih nadlog. V okolici Hamburga v Nemčiji so morale komunalne službe odstraniti za več ton poginulih sladkovodnih rib, ki jim je zaradi vročine zmanjkalo kisika. Na Švedskem so divjali veliki požari, ki so požgali za več kot 25.000 hektarov gozda, še slabše se je godilo prebivalcem Grčije. Švicarska vojska je s helikopterji dovažala vodo do popolnoma dehidriranega goveda na višinskih pašnikih. V finski pokrajini Ulsjoki severno od polarnega kroga je temperatura julija presegla 33 stopinj Celzija. V Nemčiji, Franciji in na Švedskem so morali začasno ustaviti jedrske elektrarne, ker pretople reke niso mogle ohlajati reaktorja. V mariborski bolnišnici so zdravniki opozarjali na nemogoče razmere, ko so se bolniki in osebje "kuhali" v premalo klimatiziranih operacijskih sobah.

Letošnji poletni vročinski val je pokazal, kakšna bodo po napovedih strokovnjakov postala tudi številna prihodnja evropska poletja. Zanje bodo značilne rekordne temperature, skrajni vremenski pojavi in naravne katastrofe (gozdni požari, suše ...), pogostejši izpadi električnega omrežja in povečana umrljivost med ranljivimi skupinami prebivalstva, zlasti bolnimi, starejšimi in revnimi. Posledice vročih poletij bodo še močneje občutili prebivalci mest, saj se lahko mesta segrejejo tudi po pet stopinj in več kot njihova okolica. Mesta namreč veljajo za nekakšne "toplotne otoke", ki zaradi pregretih asfaltnih in betonskih površin zadržijo veliko toplote in se niti ponoči ne ohladijo. To pomeni veliko toplotno obremenitev za njihove prebivalce, zaradi katere je v vročinskem valu leta 2003 po podatkih iz 16 evropskih držav dodatno umrlo več kot 70.000 Evropejcev.

Napovedi, da letošnje poletje ni bilo samo izjema, potrjujejo tudi podatki, ki smo jih analizirali skupaj z združenjem evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet. Od evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) smo novinarji EDJNet pridobili za več kot sto milijonov meritev iz različnih virov vremenskih podatkov: zemeljskih merilnih postaj, meteoroloških balonov, boj in satelitskih posnetkov. V metodologiji smo upoštevali vplive izstopajočih vrednosti, ki bi lahko vplivali na izide (merilna postaja v središču mesta bo zaradi učinka toplotnega otoka beležila veliko višje temperature kot tista v okolici). To nam je omogočilo primerjanje podatkov med posameznimi območji v različnih časovnih obdobjih, zato smo lahko ugotovili, za koliko so se evropska mesta v povprečju segrela od leta 1900.

V stoletni analizi smo zajeli več kot 500 evropskih mest. Za izhodišče smo si postavili cilje pariškega okoljskega dogovora iz leta 2015, kjer so se države članice OZN-a zavezale, da bodo omejile povprečno segrevanje ozračja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Primerjava meritev je pokazala, da so nekatera evropska mesta že dosegla to vrednost. Najhitreje se segrevaj določeni deli severne Evrope (Finska in Danska), Andaluzija in celinska Evropa (Romunija). V delih Španije in Finske so povprečne temperature v 21. stoletju (od leta 2000–2018) že za več kot stopinjo in pol višje kot v 20. stoletju (1900–1999). Najbolj se je segrelo mesto Granada, kjer je povprečna temperatura v 21. stoletju za 1,6 stopinje višja od temperature v 20. stoletju.

Po drugi strani pa se najpočasneje segrevajo zahodni in nekateri južni deli Evrope. Za manj kot pol stopinje so se segreli Irska in sever Velike Britanije, Kanarski otoki, jug Sicilije, Malta in Sardinija.

Poleg sprememb temperatur smo izračunali tudi število nadpovprečno vročih dni in mrzlih dni v evropskih mestih. Kot nadpovprečno vroč dan v posameznem mestu smo opredelili tistega, v katerem je povprečna dnevna temperatura znašala več kot dvakratni standardni odklon od povprečne temperature mesta v celotnem preučevanem obdobju. Za nadpovprečno vroče dneve v Ljubljani veljajo tisti, pri katerih povprečna celodnevna temperatura preseže 26 stopinj. V Tromsu na Norveškem pa je denimo nadpovprečno vroč dan že tisti, kjer povprečna celodnevna temperatura preseže 15 stopinj.

Število vročih dni v izbranih evropskih mestih se je v 21. stoletju v povprečju povečalo za štiri dni na leto. V evropskih državah se je število vročih dni najbolj povišalo na Kanarskih otokih. Če je imelo mesto Las Palmas v 20. stoletju v povprečju šest nadpovprečno vročih dni na leto, se je ta številka v zadnjih 17 letih povišala kar na 34 dni. Nasprotno se je na v določenih mestih na Irskem, Franciji in Španiji število vročih dni celo zmanjšalo. Število nadpovprečno vročih dni se je skupaj zmanjšalo v štirih mestih od skupaj 558.

Poleg višanja števila vročih dni se v evropskih mestih tudi niža število mrzlih dni. Kot mrzel dan smo označili tistega, v katerem celodnevna temperatura ne preseže –1 stopinje. Povprečno je v evropskih mestih v 21. stoletju sedem mrzlih dni manj na leto kot v prejšnjem stoletju. Pričakovano je število mrzlih dni najbolj upadlo v severnem delu Evrope. Finsko mesto Pori je v prejšnjem stoletju povprečno beležilo 85 mrzlih dni na leto, v zadnjih 17 letih pa le še 59. Sprememba je opazna tudi v Alpah. V italijanskem mestu Bolzano v italijanskih Dolomitih se je število mrzlih dni znižalo za povprečno devet na leto.

Ljubljana se segreva hitreje kot okolica
V analizo smo vključili dve slovenski mesti: Ljubljano in Maribor. Ljubljana se je v primerjalni lestvici uvrstila na 68. mesto med skupaj 558 mesti. Povprečna temperatura se je v zadnjih 18 letih povečala za 1,2 stopinji v primerjavi s povprečjem 20. stoletja. Število vročih dni se je v povprečju povečalo za 2,6 dneva, nekoliko bolj se je zmanjšalo število mrzlih dni – s 33 na 22. Ljubljana se je v 21. stoletju segrevala precej hitreje v primerjavi z okoliškimi mesti, saj je med drugim »prehitela« Zagreb na 164. mestu, Trst na 226. mestu, Celovec na 362. mestu, Gradec na 364. in Maribor na 418. mestu.

V Mariboru se je povprečna temperatura v 21. stoletju povišala za 0,8 stopinje, kar ga uvršča na 425. mesto. Število vročih dni se je povečalo z 0.2 na 1,9, nekoliko se je zmanjšalo število mrzlih dni – s 41 na 36. V primerjavi z okolico se je Maribor segreval počasneje, saj so vsa okoliška mesta zasedla višje mesto na naši lestvici.

Razmeroma hitro segrevanje Ljubljane (visoka uvrstitev na naši primerjalni lestvici) je naše sogovornike presenetilo, saj je mesto majhno in ima velik delež zelenih površin (park Tivoli, grajski grič ...), pa tudi reko in druge vodne površine (bajerje), ki hladijo okolico. Med dejavnike segrevanja so našteli kotlinsko lego, razmeroma šibko prevetrenost in vplive globalnih podnebnih sprememb, ki se jim Ljubljana ne more izogniti. "Povprečna temperatura se je v Sloveniji [po meritvah Arsa] od leta 1961 dvignila za dve stopinji, kar je za eno stopinjo več od globalnega povprečja. V Ljubljani pa se je zaradi toplotnega učinka mesta povišala še za približno pol stopinje," nam je povedala Mojca Dolinar, ki na slovenski okoljski agenciji Arso vodi sektor za analize podnebja.

Več skrajnih vremenskih pojavov
"Najtežje je preprosto razložiti, kakšne spremembe pomenita ti dve stopinji," je dejala Dolinarjeva. "Če je april dve stopinji toplejši, nas to ne moti. Nasprotno, še veseli smo tople pomladi, kakršno smo imeli letos. Prav tako nas ne zmoti, če je danes 27 stopinj namesto 25. Če pa pomislimo, da se za dve stopinji razlikujeta povprečni temperaturi v Ljubljani in na Goriškem, potem si bolje predstavljamo, kako različni podnebji sta to."

Dolinarjeva je pojasnila, da za dve stopinji višja povprečna temperatura prinaša velike spremembe v padavinskem režimu in povečuje možnost ekstremnih vremenskih pojavov, predvsem suše, poplav, toče, močnih vetrov in vročinskih valov. Ti procesi so povezani. Vremenski modeli so v naših geografskih širinah pokazali, da toplejše ozračje sprejme večjo količino vlage, preden se začnejo tvoriti padavine. To pomeni, da lahko med posameznimi padavinami pretečejo daljša obdobja (nevarnost suše), padavine pa so zaradi nakopičene energije intenzivnejše in povzročajo hudourniške poplave. "Omenjene ekstremne pojave smo sicer poznali že pred učinkom tople grede, ampak meritve in napovedi kažejo, da bodo postali v prihodnjih desetletjih pogostejši."

Za Ljubljano to pomeni zlasti večjo izpostavljenost hudourniškim poplavam, je poudarila Dolinarjeva. "Ker mesto leži v kotlini, se vanj steka voda z vseh smeri. Posledice najbolje vidimo takrat, ko se nad Polhograjskim hribovjem razdivjajo zelo močni nalivi. Hudourniške vode se zlijejo v dolino in poplavijo Ljubljansko barje. Tam pa voda zaradi vse večje pozidave ne more odteči in se zadrži na površju." Najhujši poplavi sta bili leta 2010 in 2014, ki sta dosegli tudi nekatere predele Ljubljane, zlasti tiste ob potokih Gradaščica in Mali Graben.

Med prihodnjimi vremenskimi spremembami je Dolinarjeva predstavila še spremembe padavinskega režima (kjer je že zdaj malo padavin, jih bo še manj) in tanjšanje snežne odeje. "Vsi scenariji nam kažejo, da bo pozimi v Sloveniji padlo več padavin, vendar bodo te padavine bolj deževne. Snežna odeja se je že drastično stanjšala v primerjavi s tisto, ki smo jo izmerili v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, še zlasti v sredogorju. Tudi če bo naenkrat padlo veliko snega, se ne bo prav dolgo obdržal."

Pomanjkanje snega ne bo prizadelo samo zimskega turizma in upravljavcev smučišč – v Mariboru so morali letos tako kot že večkrat v zadnjih letih zaradi vremenskih razmer odpovedati smučarsko tekmovanje za Zlato lisico –, temveč bo vplivalo na celoten vodni krog. "Snežne padavine se ohranijo do pomladi ali začetka poletja, preden se stalijo in napolnijo naše reke," je povedala Dolinarjeva. Manj snega v gorah pomeni manj vode v rekah spomladi in poleti. To pa ima med drugim negativne posledice na delovanje hidroelektrarn.

Nevarni vročinski valovi
Sprememba, ki jo bodo prebivalci mest najbolj neposredno občutili, pa so poletni vročinski valovi. V lanskem zborniku o naravnih nesrečah v mestih, ki so ga lani izdali na ZRC SAZU, so vročinske valove uvrstili med naravne nesreče – skupaj s poplavami in potresi.

Raziskovalke Mateja Zalar, Tjaša Pogačar, Zalika Črepinšek in Lučka Kajfež-Bogataj so vročinski val opredelile kot zaporedje najmanj petih zaporednih dni, pri katerih najvišja dnevna temperatura preseže 29,5 stopinje Celzija. Pokazale so, da sta se pojavnost in intenzivnost vročinskih valov v Ljubljani v obdobju 1978-2015 znatno povečali, prav tako se je povečalo število dni z najvišjo temperaturo nad 29,5 stopinje Celzija. Tako visoke temperature imajo številne negativne posledice, opozarjajo avtorice, saj vplivajo na zdravje in umrljivost prebivalstva. Med drugim so zapisale, da se produktivnost pri višjih temperaturah zniža tudi za polovico, še zlasti pri zahtevnem miselnem in fizičnem delu, kjer se bistveno poveča možnost poškodb pri delu.

Posebno hud vročinski val je Evropo doletel leta 2003. Tako vroče v Evropi ni bilo vsaj od leta 1540. Takrat je število bolniških odsotnosti po Evropi v povprečju zraslo z dobrih treh na skoraj 12 odstotkov. Takrat je za posledicami visokih temperatur po Evropi umrlo 70.000 ljudi več kot v običajnem (nevročinskem) obdobju, od tega 81 v Sloveniji – kar je za približno 13 odstotkov višja smrtnost kot v obdobjih brez vročinskega vala.

Študijo o posledicah vročinskih valov v Sloveniji so na začetku letošnjega leta objavile Simona Perčič, Andreja Kukec, Tanja Cegnar in Ana Hojs. Ugotovile so, da so vročinski valovi v letih 2003 in 2015 bistveno povečali smrtnost v primerjavi z obdobji brez ekstremnih temperatur. Posledicam vročinskega vala je bilo mogoče leta 2015 pripisati 137 dodatnih smrti, kar je 7-odstotno povečanje glede na pričakovano smrtnost. Vročina je močneje prizadela starejše, ženske in bolnike z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu (srčno-žilna obolenja, diabetes, bolezni ledvic ...). Smrtnost je bila skoraj trikrat večja v urbanih okoljih kot na podeželju, zelo pomemben vpliv so imeli poleg zdravja še socioekonomski dejavniki. Bolj ogroženi so bili tisti, ki živijo sami, pa tudi revnejši prebivalci, ker svojih bivališč pogosteje niso mogli ohladiti s klimatsko napravo.

Če upoštevamo napovedi, da se bosta število in intenzivnost vročinskih valov povečevala, in da se bo prebivalstvo tudi v Sloveniji še naprej staralo, bodo vsako leto tudi hujše posledice povišane temperature v mestih, opozarjajo raziskovalke.

To bo še zlasti veljalo za mesta, ker se med vročinskim valom ogrejejo bistveno bolj kot njihova okolica. Raziskovalec na inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU Žiga Kokalj je v že omenjenem lanskem zborniku o naravnih nesrečah v mestih skupaj z Blažem Komacom, Rokom Cigličem in Miho Pavškom analiziral učinek mestnega toplotnega otoka. Toplotni otok nastane, ker stavbe in pozidana zemljišča vpijejo sončno energijo ter jo nato oddajajo v okolico (jo segrevajo). Opeka, asfalt, beton in drugi materiali imajo večjo toplotno kapaciteto kot naravni elementi pokrajine (travniki, voda ...), dodatno toploto ustvarjamo tudi ljudje (segrevanje in ohlajanje stavb, promet ...). Zaradi učinka toplotnega otoka je lahko temperatura v mestnem središču tudi do pet stopinj višja od okolice, kar je odvisno od poselitve, pozidave, vremena in letnega časa. Toplotni otok ima najmočnejši učinek poleti in pozimi, pogosto ga najdemo v okolici industrijskih in trgovskih centrov ter v mestnem središču.

Kaj lahko storijo mestne oblasti?
Na Arsu so pripravili več podnebnih scenarijev, kakšne bodo do konca 21. stoletja posledice okoljskih sprememb na gospodarske dejavnosti, naravne sisteme in človeško zdravje (povezava).

Ugotovili so, da sodita Južna in Jugovzhodna Evropa med najranljivejša območja, saj hkratno naraščanje temperature in zmanjševanje padavin bistveno povečujeta tveganje za suše, gozdne požare, poplave in vročinske valove. Izsledki simulacij za Slovenijo napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka na celotnem območju države v vseh letnih časih. Količina padavin se bo opazno zmanjšala poleti in povečala pozimi. Povečalo se bo število toplih dni z najvišjo temperaturo nad 25 stopinj in "tropskih noči", kjer temperatura niti ponoči ne pade pod 20 stopinj (kar bistveno poveča toplotno obremenitev). Zmanjševalo pa se bo število hladnih dni, kjer najnižja temperatura pade pod ledišče.

Za slovenska mesta to pomeni, da bo treba vročinske valove obravnavati kot naravne nesreče ter poiskati načine za blaženje negativnih vplivov višjih temperatur na zdravje in produktivnost prebivalcev. V evropskem projektu Heat Shield razvijajo sisteme obveščanja in opozarjanja za delavce v najbolj izpostavljenih sektorjih: industriji, transportu, turizmu, kmetijstvu in gradbeništvu. Podoben sistem za Slovenijo predlagajo tudi avtorice Mateja Zalar, Tjaša Pogačar, Zalika Črepinšek in Lučka Kajfež-Bogataj, ki so opisale vplive vročinskih valov. Poleg sistema opozoril so priporočile načrtovanje dodatnih bolnišničnih postelj v času vročinskih valov in povečanje števila kontrolnih obiskov pri starejših prebivalcih in kroničnih bolnikih. Pa tudi boljše obveščanje prebivalstva, kako ravnati med vročinskimi valovi (pitje, gibanje, pravilna uporaba klimatskih naprav).

Podobno načrtovanje bi bilo potrebno tudi pri zmanjševanju učinka toplotnega otoka. "Prepoznavanje toplotnih otokov v posameznih mestih in določitev ukrepov za njihovo blaženje bi morali v prihodnosti vključiti med obvezne sestavine lokalnih energetskih konceptov," je zapisal Žiga Kokalj. Kar med drugim pomeni dodajanje zelenih in vodnih površin, načrtovanje zračnih koridorjev in izbiro gradbenih materialov, ki bolje odbijajo svetlobo in akumulirajo manj toplote. Zelo pomembno je tudi boljše energijsko načrtovanje novogradenj, toplotna izolacija stavb in energetska sanacija objektov.

V prihodnjih prispevkih bomo skupaj z drugimi novinarji v mreži EDJNet ugotavljali najbolj škodljive dejavnike, ki prispevajo k segrevanju mest, in predstavili rešitve, s katerimi je mogoče omiliti posledice višjih temperatur. Pri Pod črto bomo pod drobnogled vzeli predvsem Ljubljano in Maribor. Zanimalo nas bo, ali in na kakšen način se odgovorni v obeh mestih ukvarjajo s problemom segrevanja mest in kako poskušajo omejiti negativne učinke segrevanja. O tem bomo pisali prihodnji mesec.

Lenart J. Kučić, podcrto.si

Članek objavljamo v sodelovanju s podcrto.si in evropsko mrežo podatkovnih novinarjev EDJNet. https://www.europeandatajournalism.eu/


Sporočilo uredništva (1. 10. 2018): Po objavi prvotnega članka je partner v projektu EDJNet, ki skrbi za obdelavo podatkov, ugotovil napake v podatkih o segrevanju pri 38 mestih. Članek zdaj prikazuje pravilne podatke. Za napako se iskreno opravičujemo.

Lenart J. Kučić, podcrto.si
Prijavi napako
Komentarji
Alex8
# 24.09.2018 ob 08:44
Namesto reklamnih panojev zasadite drevesa! Kje so že to naredili?
artoum*2
# 24.09.2018 ob 08:13
a ni jasno , da bo bolj vroče , če je vse zabetonirano in asfaltirano?
dajte še podatke koliko zelenih površin so ta mesta imela pred 100 leti in sedaj. to pa ne ane. to ni namen članka ane.......
zeitgeist
# 24.09.2018 ob 09:04
Global warming je mit. Fact! Btw izmislil si ga je Al Gore.
Že mamuti so poznali ledene dobe katerim so vedno sledili 'global warmingi'. Zdaj pa prosim nehajte s poneumljanjem folka enkrat za vedno.

Korekten članek o resni problematiki, s podatki in priporočili, kaj se da narediti...
In vedno se potem najde nek "komentar" mamuta iz ledene dobe, ki trola naokoli.
pifaRifa
# 24.09.2018 ob 08:33
"V Nemčiji, Franciji in na Švedskem so morali začasno ustaviti jedrske elektrarne, ker pretople reke niso mogle ohlajati reaktorja"

4 reaktorje je bilo potrebno ustaviti (od 180 v Evropi) in je potrebno o tem pisat.
In to zato ker ni bilo ekonomično postaviti hladilne stolpe (saj gre za najstarejšo elektrarno v FR). Elektrarna je zaradi tega izgubila nekje 20 milijonov €, hladilni stolpi pa stanejo ~150 milijonov. In EDF raje ugasne elektrarno ter poveča proizvodnjo pri ostalih.

Kar se tiče jedrskih v skandinaviji - te so morale zmanjšati proizvodnjo energije, kar pa niti ni pomembno, saj skandinavija potrebuje energijo pozimi in je energetski sistem prilagojen hladnim obdobjem.

Jedrske elektrarne delujejo od arktike (ledolomilci, elektrarne v sibiriji) do puščav (največja jedrska elektrarna v ZDA je locirana v arizoni, puščavi)

Wiki - Palo Verde Nuclear Generating Station. Ter gradijo se nove v UAE in Egiptu.
galoper
# 24.09.2018 ob 08:22
Rezultat nekaterih lakomnih arhitektov, ki si, in so si, postavljali lastne interese pred ljudske. Drugi so črnograditelji in veljaki, ki so se jim uradniki podredili.
Krimsky
# 24.09.2018 ob 08:17
Kapitalizem je najboljši sistem – ever …
~
… boljšega si ne morete zamisliti niti v sanjah.

Vsi njegovi 'sovražniki' so amaterji, nedostojni upoštevanja …
a najboljši sovražnik je kar sam, samemu sebi … ko odžagaš vejo, na kateri sediš, padeš dol … okolje ne odpušča in ne pozablja
KovacevaKobila
# 24.09.2018 ob 08:57
K ukrepom bi dodal še eno alinejo: pokazati bo treba vrata politikom, ki klimatske spremembe razglašajo za ‘fejknjuz’ in črtajo okoljevarstvene zakone in sporazume. Na pomembnih funkcijah potrebujemo odgovorne ljudi, ki razmišljajo o prihodnosti naših otrok, ne pa prodane duše in ideološke oprance, ki okolje podrejajo interesom ekonomije.

Drugače pa izvrsten članek.
aparat-čik
# 24.09.2018 ob 08:56
Ljubljana se segreva hitreje kot okolica

vse betonske đungle se itak segrevajo hitreje kot okoliška gmajna.

sicer pa, v rimskih časih je bilo vnaših krajih topleje kot danes.
Krimsky
# 24.09.2018 ob 09:03
@ Skippy
V naslovu prispevka s krepkimi črkami piše: »… v evropskih mestih je vse bolj vroče«.

Lahko se kajpak tolažiš, da kapitalizem s tem nima nič (mogoče je za to kriv zen-budizem), a neizpodbitno dejstvo je, da kapitalizem pušča največji 'okoljski odtis'.
Glede tega se kajpak razdelimo dva tabora:
• prvi trdite, da ta odtis še ni alarmanten
• drugi opozarjamo, da bo treba ta odtis nekoč (čimprej) resno vračunati v naše algoritme, kako upravljati z razvojem družbe.
~
A da bi ga že danes? Ne, ne, … saj imamo čas še jutri, pojutrišnjem …
Kot tisti, ki je zapisal dušo hudiču 'za jutri'. A hudič je neumen, in se je pustil ogoljufati, … okolje ni neumno, in se ne bo pustilo prinesti okrog.
Binder Dandet
# 24.09.2018 ob 08:40
@KLIPAN:
Ni vprašanje, če gre za naravne cikle. Vprašanje je, koliko je k tem naravnim ciklom dodala človeška komponenta.

aparat-čik
# 24.09.2018 ob 09:07
kar se tiče ekologije, je veliko hujša težava z onesnaževanjem s strupenimi snovmi v okolje. Odmetavanje sodov s kemikalijami v morje pred libijsko ali somalsko obalo, svinjanje z nafto po Afriki in drugod (razni Shell-i...). Pa kanadska jezere, ki so onesnažena zaradi črpanja plina in nafte z hidravličnim lomljenjem... Vse to imajo moč spremenit, pa tega ne storijo, ker je preveč naporno. In imajo rajši svojo lagodnost.
xnplater
# 24.09.2018 ob 08:39
kaj pomeni 1.2? kakšno število je to? tukaj je evropa, v evropi uporabljamo vejico za decimalna mesta!
copcop
# 24.09.2018 ob 10:11
KLIPAN
Ko vidiš, da gre vse k vragu, ampak nočeš spremeniti svojega življenskega sloga za nobeno ceno.

Nič čakat. Ne imejte otrok, saj več ljudi pomeni več onesnaževanja, prodajte hišo na vasi in se preselite v manjše stanovanje v mesto, prodajte avto in hodite peš, ne potujte, ne kupujte in ugasnite računalnik. Nič jamrat, začnite danes!
bunta
# 24.09.2018 ob 09:28
Globalno segrevanje je naravno, kar pa ne pomeni, da ljudje krepko ne prispevam k temu. Tako nekako kot bi rekel da je skodljivost azbesta mit, ker clovek itak sam po sebi umre.
KLIPAN
# 24.09.2018 ob 09:14
Vse je mit, vse je fake, kapitalizem nima nič s tem.....
Ok, ampak ozračje se segreva, v oceanih so kontinenti plastike, vse več je puščav, .......
Skratka 100 in en izgovor ter zatiskanje oči pred kruto resnico, samo da opravičiš vožnjo z svojim novim avtom 300m od doma do službe. Neverjetno.
KLIPAN
# 24.09.2018 ob 08:27
Komaj čakam "strokovne komentarje" kako je to vse normalno, da je to naravni cikel, da kapitalizem , nebrzdano potrošništvo in uničevanje narave nimata nič s tem itd.
Ko vidiš, da gre vse k vragu, ampak nočeš spremeniti svojega življenskega sloga za nobeno ceno.
Joker
# 24.09.2018 ob 09:42
kralj matjaž,

prva alternativa sedanjemu modelu kapitalizma je preusmeritev vseh dobičkov za sanacijo ekološke škode in zmernejšo izrabo naravnih virov.
Rolf
# 24.09.2018 ob 09:14
@Ljubljana se segreva hitreje kot okolica@
Za naslednje dni so napovedane jutranje temperature za Ljubljano blizu 0 st. C, tako, da bo nekoliko izboljšalo statistično sliko.
trac
# 24.09.2018 ob 09:41
Vedno več betona, stekla ... pa klim na fasadah... potem naj bi se pa čudili, da se segreva. Pri nas je eno otroško igrišče sam beton, drugo (starejše) pa je s trato, hribčkom... Ni treba veliko ugibat, kje je tudi sredi poletne pripeke prijetneje.
prim00z
# 24.09.2018 ob 10:07
se strinjam z nekaterimi predhodniki..

drevesa so zamenjale klime, ki ozračje še dodatno segrevajo,
vsi trgi so sam beton in tlakovec, ki na koncu še enako izgledajo...ko dodamo še Mcdonalds in Starbucks, smo dosegli uniformiran izgled mestnega jedra, pa ni važno če smo v lizboni ali tokiu...

kapitalizem bo pojedel sam sebe, pa še dušo...
Binder Dandet
# 24.09.2018 ob 12:11
@Cebaka1:
"Zemlja lahko brez problema nahrani 100 milijard ljudi."

Morda. Ampak bi jedli izbrano hrano, ne poljubno kot danes. Vsekakor pa Zemlja ne more prebaviti svinjarije, ki jo 100 mlrd ljudi pusti. Že današnjih 7 mlrd zadostuje, da se kopljemo v onesnaženju.

Na eni strani imamo prevladujočo teorijo, da je za segrevanje kriv človek. Čeprav so naravni cikli. Ampak takoj ko nekdo postavi trditev, da gre za naravne cikle, se najdete takšni, ki pozabite, da človek vendarle ima ogromen vpliv na okolje in nas je že danes preveč pri načinu življenje, ki ga imamo. Življenjske vrste izginjajo z rekordno hitrostjo, pijemo plastiko...kaj bi še ti potreboval v dokaz, da človek kvarno vpliva na okolje?
G.Bruno
# 24.09.2018 ob 11:11
Cebaka1
Tudi če je komu poleti res vroče so danes lahko dostopne klime-česar pa pred 50 letk ni bilo!

Pa ne pozabi okna odpret, da bo tudi zunaj bolj hladno.
Binder Dandet
# 24.09.2018 ob 09:45
@KLIPAN:
"Vse je mit, vse je fake, kapitalizem nima nič s tem....."

Pri tebi se dostikrat sprašujem, če si sposoben razumske debate. Ker si ekstremno nagnjen k črnobelemu posploševanju.

A se strinjava, da gre za naravne cikle?

Onesnaževanje pa je problem. Večji od rasti temperatur. Že danes pijemo mikroplastiko.
koncert
# 24.09.2018 ob 09:16
artoum*2
a ni jasno , da bo bolj vroče , če je vse zabetonirano in asfaltirano?
dajte še podatke koliko zelenih površin so ta mesta imela pred 100 leti in sedaj. to pa ne ane. to ni namen članka ane.......

A je kdo meril, koliko nižja temperatura pa je poleti znotraj stavb (bolj kot pred 5 desetletji, ko klima naprav še ni bilo) na račun tega, da je zunaj v okolici stavb (beri pri meritvah temperatur v mestih) bolj vroče?
P.S. Smo pa seveda vsi za vetrne, sončne in hidroelektrarne, da nam ne bi kdo kaj očital.
kralj matjaž
# 24.09.2018 ob 09:15
Krimsky
Kaj pa je alternativa, dej povej boljši ekonomski model? Tukaj kričiš čez kapitalizem, v zasebnem življenju pa nisi pripravljen se odovedat življenjskemu stilu, ki ti ga kapitalizem omogoča. Seveda pa sem prepričan, da tudi nisi pripravljen nosit prave cene "zelenih" energij. PAč enostavno je kričati, težje je pa živeti po svojih načelih.
galoper
# 24.09.2018 ob 08:56
@Alex8 # 24.09.2018 ob 08:44
Tudi odvečni marmor, beton, asfalt, ... in kakšnega župana z vplivnim lobijem bi morali odstraniti
džeko
# 24.09.2018 ob 08:51
ja posekajmo vsa drevesa, naredimo čem več cest, naredimo čim večja mesta in vso vodo porabimo za mesta in zalivanje......in rezultat, piše zgoraj-v 20 letih se bomo spekli.
B in .
# 24.09.2018 ob 11:13
Letošnji poletni vročinski val je pokazal, kakšna bodo po napovedih strokovnjakov postala tudi številna prihodnja evropska poletja. Posledice bodo še močneje občutili prebivalci mest,

Članek je zagotovo prepis ali prireditev nekega članka, ki je bil namenjen za strašenje Zahodnega prebivalstva. Tam se takšen vročinski val zgodi na vsakih 10 let ali manj. Nazadnje, če me spomin ne vara, je bil podoben 2005 ... Zagotovo pa dvignejo temperature vse večje betonirane pokrajine. In dokler rezultatov meritev iz teh krajev ne bodo upoštevali kot odstopanje zaradi odseva, do takrat bodo alarmisti lahko oznanjali svetopisemske apokalipse ali kako se je že izrazil pisec tega članka.

V Sloveniji in na širšem Balkanu, pa smo imeli na celini kar svežo pomlad vse do 8 - 10 avgusta. Malo sončka malo dežja in zadržane temperature. Krasno za moja drevesa, grmičevje, plodove in tudi nekatere vrtne rasline, slabše pa za tiste, ki se radi kopajo v rekah, jezerih in tudi morju.

Pa še nekaj je zanimivo. Govora je o Evropi - v članku - ko to isto Evropo okuje ledeni pokrov za od 1 do 2-3 mesece, gre za lokalni pojav. Ko gre za vročinski val ali povodenj gre pa za globalno segrevanje.
Temperature bodo morali merit dalje od mest in ne upoštevati samo rezultate, ki grejo v prid neki teoriji in očitno nekem interesu. Je pa že en napredek: alarmisti so včasih zavračali dejstvo, da gre tudi za naravne podnebne spremembe, zdaj vsaj to že malce / nekateri upoštevajo in se ne strinjamo samo v tem, koliko ima vpliva naravni ciklus (tudi dejavnosti sonca) in koliko človek.
gesan
# 24.09.2018 ob 11:10
Beton seka vrocino nazak, logicno.
-----------------------------------
Tudi asfalt.

Mi je pa smešno, da si folk postavi svoje bivanje nekje in takoj poseka okoli sebe čimveč dreves....

potem pa se ves nesrečen kuha v ici, ki si jo je sam povzročil.

Nikoli ne bom pozabil, kako so nam sosedi solili pamet, kaj da bi oni naredili na našem mestu in bla bla bla.

Zdaj pa vsi po vrsti pravijo, kako je pri nas sredi največjih vročinskih valov...lepo znosno in sveže.

Kaj češ
gesan
# 24.09.2018 ob 11:02
Čudno!
:)

Večina folka pri nas pa še zmeraj živi v prepričanju, da imajo okoli svojih riti in glav...premalo asfaltiranosti...

kaka makemastake
Funai
# 24.09.2018 ob 10:39
Beton seka vrocino nazak, logicno.
Krimsky
# 24.09.2018 ob 09:58
@ kralj matjaž
Nič ne kričim čez kapitalizem …
~
… saj sem zgoraj jasno zapisal, da je to najboljši sistem – ever. (piše črno na belem, vsak si lahko prebere, o tem ni dvoma).

Pravim samo to, da se bo ujel v past lastne moči, v katero so se dosedaj ujeli še vsi imperiji.
~
Mi outsiderji, špilferderberji, … želimo kapitalizmu dobro (ker imamo tudi mi korist od njega), zato ga opozarjamo pred lastnimi pastmi. In če bi bil kapitalizem pameten, bi prisluhnil nam 'komijem', … da se izogne čerem pred sabo … da si podaljša 'dobo uporabnosti' še za nekaj sto let …
nuLanuLa
# 24.09.2018 ob 09:51
Kako je to mogoče, ko pa imajo sodelavci poleti kar naprej odprta okna in vklopljeno klimo, da se borijo proti globalnem segrevanju?; bi dodal cinik.
G.Bruno
# 24.09.2018 ob 13:05
Cebaka1
B in . ti je lepo pojasnil da letos poletja skoraj ni bilo!!

Hja, če Bine iz Spodnjega Kašlja tako pravi, seveda to velja za celotno Zemljo.
bolfenk92
# 24.09.2018 ob 11:45
a se sam men zdi, da letošnje poletje sploh ni blo vroče (razen tistih 10 dni), pa taka panika letos. Lani in predlani je blo dosti hujše..
gesan
# 24.09.2018 ob 11:11
A klimatske naprave pa niso problem?
G.Bruno
# 24.09.2018 ob 11:10
Isao
Bravo MMC. Tudi take teme je mogoče "uravnotežiti" z mnenji šarlatanov in lunatikov vseh vrst, vendar tega niste storili. Saj ni tako težko.

Za "uravnoteženje" so lunatiki in šarlatani pri komentarjih.
KovacevaKobila
# 24.09.2018 ob 10:27
A se strinjava, da gre za naravne cikle?

Onesnaževanje pa je problem. Večji od rasti temperatur. Že danes pijemo mikroplastiko.


Seveda gre za naravne cikle. Problem je le v temu, da smo te cikle dali iz prve v prestave v peto, tako da spremembe, ki bi morale trajati na tisoče let, opazujemo v roku naših kratkih življenj.

Naraščanje temperatur je velikanski problem. Vodi namreč v ekstremno vreme, katastrofalne požare, brutalne suše itn. ... slednje pa vodijo v lakoto, vojne za vire, okoljske migracije itn. Svet je kot ogromna hišica iz kart, vse je med sabo povezano. In kljub zagotovilom populistov nas noben zid - pa če je še tako ‘čudovit’ - ne bo zavaroval pred posledicami klimatskih sprememb.

Pa še to: vsako leto našopamo 40 milijard ton CO2-ja v ozračje. Da industrijskih strupov niti ne omenjam. Lahko ste prepričani, da je atmosfera povsem enako iztirjena, kot so oceani in vodni viri zaradi plastike.
Murko
# 24.09.2018 ob 10:07
Beton pač. Ne hladi...
Skippy
# 24.09.2018 ob 08:36
@Krimsky
in kaj ima kapitalizem s tem? Najbolj zdravo okolje je ravno v najbolj neoliberalnih državah na svetu. Že če bi vsaj malo potoval, bi to lahko videl: od kupov smeti do neurejene kanalizacije, onesnaževanja, izpustov itd.
x1ijn
# 26.09.2018 ob 09:48
Temperatura merjena v mestih ni reprezentativna zaradi nevremenskih vplivov na temperaturo.

Npr. v MB je temperatura v mestu razlicna. V centru je srednja, v Borovi vasi je eno stopinjo nižja od povprečja, na Teznem pa eno stopinjo višja od povprečja. Trendi temperatur so lahko od sprememb v okolju (pozidanost ipd.) in tega kje točno je temperatura merjena. Dvomim, da temperaturo že 50 let merijo na točno istem mestu, in da ni bilo v okolici nobene novogradnje, da niso namestili kakšne nove klime, in da je poraba električne energije v radiju 100 metrov ostala enaka.
Bivši uporabnik
# 24.09.2018 ob 19:35
@HOR
Globalno segrevanje imamo že od začetka končevanja zadnje mini ledene dobe v 17 stoletju, ni pa zaenkrat sploh kaj extra posebnega glede na klimatsko zgodovini zadnjih ca 20000 let ali še manj in sploh ne kaj posebej katastrofalnega...
A boš pokazal še uni graf z ravno trendno črto od 1700 ali nekaj takšnega? Tisti mi je bil vedno všeč za "How to lie with statistics".
Joker
# 24.09.2018 ob 13:16
cebaka1,
Alokacija dobičkov se uravnava sama po sebi kot je za kapitalizem najbolj primerno da funkcionira.

Tudi narava se uravnava samo po sebi, kot je zanjo najbolj primerno, le da stvari tečejo bolj počasi. In brez dvoma se bo lotila v tem trenutku najhujše motnje, to je človek. Nič je ne bo brigalo ali je nekje kapitalizem, ali komunizem, ali kaj drugega, slej ko prej se bo na seznamu izumrlih vrst pojavil tudi človek. Statistično se ob vseh milijonih izumrlih vrst, ki smo jih ljudje povzročili, ta ena vrst ne bo prav nič poznala. Šlo bo le še za eno množično izumrtje, kakršnih je bilo od nastanka življenja na Zemlji že kar nekaj.
Edino smiselno vprašanje v tem trenutku je, ali smo že prešli tisto točko, od katere ni več povratka. Da bi kaj konkretnega ukrenili, pa tako ni veliko upanja.
G.Bruno
# 24.09.2018 ob 12:00
Cebaka1
Globalno segrevanje je enako kot da bi trdili da mravlje vplivajo na pojav močnejšega vetra. Mravlje imajo 0.000001% vpliva na veter, medtem ko človeštvo mogoče vpliva 0.1% na globalno segrevanje ki je sicer popolnoma normalen naravni pojav: narava se segreva in ohlaja, če pa ugasnemo Sonce, v 1 tednu vsi zmrznemo! Fact!

To kar je zate "fact" je za znanost bedarija. Podatke si si potegnil iz .... ?

Joker
# 24.09.2018 ob 11:42
Nisi povedal alternative, samo povedal si, da ti misliš, da znaš bolje razpolagat z omejenimi sredstvi, kot svoboden trg.

Jasno sem povedal alternativo, kapitalizem sam po sebi ni tako hud proplem, težava je v napačni alokaciji dobičkov.
Seveda sam bolje razpolagam z omejanimi sredstvi, ker so mi predvsem vir preživetja in ne dobička.
gesan
# 24.09.2018 ob 11:06
Zdaj nam bodo uturili vse na elektriko, čeprv so nas pred desetletjem taisti prepričevali, da je treba elektriko čimbolj šparat...

Biznis je biznis.

Kaj boste pa z tistimi, ki se na takšne kontradiktorne pojave samemu sebi, s pridom okoriščajo do blaznosti brez meja?

Aha, oni nam bodo postavljali nove temleje za svoj novi biznis.
To je vse skupaj postalo kot moda!
Najprej nam vcepijo, da moramo nosit rumeno perje in ko ga vsi kupijo si izmislijo, da to ni pravo in da nisi in če ne nosiš zelenega...

in spet navali na štacune.

Saj smeti pa res niso problematične...
:)
GeorgeB
# 24.09.2018 ob 10:33
mož iz krima

...kralj matjaž ne bo razmišljal "out of the box" in bo vedno samo slepo zagovarjal to kar je...
ob ideji o izboljšanju pa samo izbuljene oči in srep pogled.... :))))))
hepan
# 24.09.2018 ob 10:23
Dajmo par vetrnic postavit oz. se bolj moderno fotovoltaiko in..... svet bo resen haha
Trubadur
# 24.09.2018 ob 09:58
Če imamo vzorec 40.000 let, potem lahko primerjamo.. vse ostalo je farsa
Kazalo