Ob današnji 20. obletnici rušilnega potresa v Zgornjem Posočju so se dogodka spomnili na agenciji za okolje (Arso). Pripravili so podrobno predstavitev potresa, popotresne obnove in razvoja seizmologije. Slovenija je imela takrat sedem potresnih opazovalnic, zdaj pa ima sodobno mrežo 26 opazovalnic in si podatke v realnem času izmenjuje s tujino.

Direktor urada za seizmologijo Andrej Gosar je povedal, da je bilo leta 1998 mobilno omrežje še v povojih, zato je bila komunikacija po potresu počasnejša. Močan potres je zelo kompleksen naravni in tudi družbeni pojav, zaščitimo pa se lahko s potresno odporno gradnjo in s pravilnim ravnanjem, je poudaril.

Martina Čarman z Arsa je spomnila, da je bil velikonočni potres aprila 1998 z magnitudo 5,6 in žariščem v Krnskem pogorju osem kilometrov v globini najmočnejši v zadnjih stotih letih z žariščem na slovenskih tleh.

Takrat je bil prenos podatkov o potresu po klicnih telefonskih zvezah zastarel in nezanesljiv. Seizmolog, ki je bil v pripravljenosti, je dobil le samodejno generirano poročilo, iz katerega je lahko sklepal o nekaterih informacijah o potresu, nato pa je moral v službo, kjer je dobil seizmogram v analognem zapisu, na podlagi katerega je nato poročal, je pojasnila Čarmanova.

Državno mrežo potresnih opazovalnic v času potresa je sestavljalo šest opazovalnic z digitalnim zapisom potresov in ena z analognim, za zanesljivo določanje potresnega žarišča pa so bile te zelo daleč, je dodala. Od leta 2002 do 2006 je Slovenija zgradila mrežo 26 opazovalnic, ki so enakomerno razporejene po državi, zapise pa v realnem času prenašajo po državnem računalniškem omrežju v center za obdelavo v Ljubljani.

Za določanje žarišča potresa je pomembno, da so opazovalnice razporejene okrog žarišča, torej tudi čez mejo, zato je država podpisala tudi sporazum o izmenjavi nekaterih podatkov o potresih v realnem času z ustanovami v tujini. Tako so lahko ob novem rušilnem potresu v Posočju leta 2004 hitreje in natančneje določili žarišče.

Prenovljen način zbiranja podatkov
Barbara Šket Motnikar z Arsa je povedala, da so prenovili tudi način zbiranja in obdelave podatkov o posledicah potresa. Uvedli so tudi spletni vprašalnik, v okviru projekta Potrog pa so izdelali spletno aplikacijo za samodejno oceno posledic potresa po občinah. Kot je dodala, je potres leta 1998 spodbudil tudi geofizikalne raziskave vpliva tal na učinke potresa.

Ohranjanje stavbne dediščine
Marjana Lutman z Zavoda za gradbeništvo Slovenije je predstavila ranljivost stavb v Posočju in način njihove obnove po potresu. Kot je dejala, je bilo v nasprotju s sanacijo po potresu, ki je območje prizadelo leta 1976, ohranjanje stavbne dediščine po potresu leta 1998 prednostna naloga. Za obnovo so bile potrebne raziskave o načinu gradnje in nosilnosti zidovja.

Da bi povečali potresno odpornost stavb, so med drugim izvajali sistematično injektiranje kamnitega zidovja s cementno mešanico, ponekod so vgrajevali tudi obojestranske zidne vezi iz jeklenih palic. Ob tem je spomnila, da analiza potresne odpornosti do leta 2004 ni bila obvezna, zdaj pa je.

Boljša potresna odpornost
Država leta 1998 tudi ni imela vnaprej pripravljenega scenarija za popotresno obnovo, vendar se je hitro odzvala s sprejetjem zakona o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja v Posočju, je pojasnil Blaž Dolinšek z Gradbenega inštituta ZRMK.

Zakon je po njegovih besedah urejal državno pomoč in upravne postopke, predvidel je ustanovitev državne tehnične pisarne za nudenje pomoči oškodovancem, bil pa je tudi razvojno naravnan in je omogočal razvoj primarne infrastrukture. Z ukrepi obnove so po njegovih besedah stavbam zagotovili najmanj eno stopnjo boljšo potresno odpornost.

Obnova ocenjena na 77 milijonov evrov
Na ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da je bilo doslej za obnovo po potresu leta 2004 porabljenih 66 milijonov evrov, celotna obnova pa je ocenjena na 77 milijonov evrov. "S stabilnim financiranjem in angažiranjem posameznih lastnikov naj bi se obnova končala čez dve leti," so navedli.

Država, regije in občine morajo sicer izdelati načrt ob potresu. Obseg teh načrtov se po regijah in občinah razlikuje, je pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Tako po njegovih besedah samostojen načrt v celoti izdela 47 odstotkov občin, druge pa pripravijo del načrta, odvisno od stopnje ogroženosti.