Okolje
(9)
Žaganje
Samo na Koroškem je orkanski veter poškodoval več kot 140.000 kubičnih metrov lesa. Foto: BoBo
Sečovlje
Ponedeljkov prizor iz Sečovelj. Foto: BoBo/Peter Uhan
Ljubljana
Ponoči se bo jugozahodni veter znova krepil in bo v drugem delu noči in v petek dopoldne predvsem na severovzhodu ter na Notranjskem dosegal hitrost do okoli 70 kilometrov na uro. Foto: BoBo/Borut Živulović
VIDEO
Sanacija plazu nad Krnico...
VIDEO
Škoda na kmetijskih pride...
VIDEO
Po vetrolomu pospešeno se...
VIDEO
Kako se pripraviti na vis...

Dodaj v

Škode v Črni za nekaj 100.000 evrov; odprli cesto Šmarje-Dragonja

Ponoči se bo jugozahodni veter znova krepil
14. december 2017 ob 07:36,
zadnji poseg: 14. december 2017 ob 19:52
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V zadnji ujmi močno prizadeto občino Črna na Koroškem je popoldne obiskal predsednik republike Borut Pahor. Srečal se je z nekaterimi občani, ki so šele v četrtek dobili električno energijo in so bili v primežu podrtih dreves.

Ob tem se je zahvalil vsem, ki so in še pomagajo prizadetim. Županja Romana Lesjak pričakuje pomoč države pri sanaciji.

Orkanski veter in narasle vode so v črnjanski občini povzročili veliko škode na cestni infrastrukturi in vodotokih, odkrite so strehe več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožili so se plazovi, zaradi obsežnega vetroloma je prizadet gozd, še vedno so neprevozne nekatere ceste, nekateri pa še nimajo zagotovljene dobave električne energije.

Škoda še ni ocenjena, zagotovo pa gre za nekaj 100.000 evrov škode, morda celo blizu enega milijona evrov, je dejala Lesjakova. Ob tem je poudarila, da še vedno niso sanirali škode, ki je nastala ob ujmah v letih 2010, 2012 in 2014, pa jih je besnenje narave znova prizadelo.

Pahor je poudaril, da so že ob preteklih ujmah, kot so hude poplave in žled, potekali pogovori o tem, da je dozorel čas, da država pomembno investira v regulacijo infrastrukture in v vse, kar je treba za to, da bi omejila razsežnosti škod, ki nastajajo v takšnih vremenskih pojavih, ki niso več zelo redki, ampak so postali stalnica.

Poškodovanega veliko lesa
V telefonskem pogovoru z županjo občine Solčava Katarino Prelesnik se je Pahor seznanil tudi z razmerami na območju Zgornje Savinjske in Logarske doline, ki je bilo v nedavnem neurju med najbolj prizadetimi.

V Mežiški dolini je poleg prizadete cestne in vodne infrastrukture ter zasebnih poslopij prizadeto tudi gospodarstvo. Med drugim je za dlje časa obstala proizvodnja v podjetjih skupine Tab Mežica, najdlje so bili brez električne energije v proizvodnji industrijskih baterij v Žerjavu, in sicer do srede popoldne.

Na Koroškem je orkanski veter po zadnjih podatkih slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije poškodoval več kot 140.000 kubičnih metrov lesa. "Ko bo mogoče pregledati celotno območje, tudi višje lege, bo obseg škode gotovo višji, predvsem v krajevni enoti Črna na Koroškem," je ocenil vodja območne enote Milan Tretjak.

V občini Solčava je večina cest v Logarski dolini še vedno prevozna le za intervencijska vozila. V noči na četrtek je močan veter razkril strehe še na nekaj poslopjih.

Na Kočevskem je neurje najbolj opustošilo osnovno šolo in telovadnico v Stari Cerkvi. Na objektih, ki so pred štirimi leti pogoreli in so jih morali v celoti prenoviti, je zdaj odneslo večji del ostrešij, tako da je po prvih ocenah škode za kar 200 tisoč evrov. Pouk je v četrtek sicer tam že potekal normalno, dokončno popravilo ostrešij, ki so jih pokrili le za silo, pa se bo zaradi priprave projekta in obveznega razpisa precej zavleklo, je poročal Radio Slovenija.


Brez elektrike še 800 uporabnikov
V vsej državi je trenutno brez elektrike še približno 800 uporabnikov. Na območju Elektra Ljubljana je teh trenutno 585, na območju Elektra Celje jih je bilo ob 18. uri 146, na območju Elektra Maribor pa so imeli ob 16. uri 87 uporabnikov brez oskrbe z električno energijo.

Izpad električne energije nekaj težav povzroča tudi pri vodooskrbi. Porabniki pitne vode iz vodovodnih sistemov Loški Potok in Gora morajo tako vodo, ki jo uporabljajo v prehrambne namene, prekuhavati.

Cesta Šmarje-Dragonja delno odprta
Vsaj za izmenično enosmeren promet so usposobili cesto Šmarje-Dragonja, ki so jo v ponedeljek zvečer zaprli zaradi podrtega drevja in zemeljskega plazu. Po podatkih prometnoinformacijskega centra so na Gorenjskem še vedno zaprte ceste Rudno-Nemški Rovt, Zgornje Jezersko-prehod Jezersko in prelaz Jezersko, na Koroškem in Savinjskem sta zaprta odseka Sleme-Koprivna in prelaz Pavličevo sedlo, na ljubljanskem Barju pa cesta Podpeč-Črna vas.


V petek oblačno in deževno
Ponoči se bo jugozahodni veter ponovno krepil in bo v drugem delu noči in v petek dopoldne predvsem na severovzhodu ter na Notranjskem dosegal hitrost do okoli 70 kilometrov na uro, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso). V petek bo oblačno in v večjem delu Slovenije deževno. Zvečer in v noči na soboto se bo meja sneženja v notranjosti Slovenije spustila do nižin, na Primorskem bo zapihala šibka do zmerna burja. V soboto zjutraj bodo padavine povsod ponehale, najpozneje na zahodu.

Močan veter je po večjem delu Slovenije odkrival strehe, med katerimi so številne še vedno azbestne. Ker azbest lahko negativno vpliva na zdravje, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozorili, da je pri ravnanju z njim treba biti izjemno previden. Škodljiva vlakna, ki pridejo v pljuča, povzročajo vnetje in brazgotinjenje pljuč ter poprsnice, azbest pa povzroča tudi rakava obolenja pljuč, poprsnice, potrebušnice, grla in jajčnikov. Zato je treba paziti, da se material, ki vsebuje azbest, ne poškoduje. Sanacijo, odstranjevanje in rušenje pa je treba prepustiti usposobljenim strokovnjakom.


Sanacija gozdov po vetrolomu
Državno gozdarsko podjetje Slovenski državni gozdovi bo pospešeno začelo sečnjo dreves, poškodovanih v obsežnem vetrolomu ta teden, je napovedal kmetijski minister Dejan Židan. Cilj je, da se vsa poškodovana drevesa iz državnih gozdov pospravijo do maja.

Ministru Židanu so vodilni v Slovenskih državnih gozdovih zagotovili, da so pripravljeni na odpravo škode, ki je nastala zaradi obsežnega vetroloma ob viharnem jugozahodniku ta teden. Po posrednih ocenah naj bi veter poškodoval za okoli 500.000 kubičnih metrov lesa.

V družbi so po ministrovih besedah prilagodili načrte, tako da bodo v ponedeljek njihove ekipe že odpirale gozdne prometnice. V nadaljevanju naj bi se pospešeno začela sečnja poškodovanih dreves. Cilj je, da se vsa ta drevesa iz državnih gozdov umaknejo do maja.

G. C., M. R.
Prijavi napako
Komentarji
zigag
# 14.12.2017 ob 10:59
Sliko tega moškega z dežnikom, ki se upogiblja reciklirate že ves teden za vsako vremensko novico. Pojdite na teren in naredite svojo. Prava burja na Krasu na primer ali veter v naravi, kjer se dejansko vidi njegov učinek sta veliko primernejši fotografiji saj vetra danes v Lj, od kjer je namreč posneta ta fotografija, ni. Tudi če bi bil, pokažite malo samoiniciative in v akcijo na teren po sveže info iz prizadetih območij. Kako poteka sanacija, kje jim še grozi nevarnost, kako je tveganje. To so vprašanja, na katere bi želeli odgovore od vas novinarjev. Iti na spletno stran arsa znamo tudi sami.
windmaster
# 14.12.2017 ob 20:13
Poslušam ministra Židana pri poročilih in se sprašujem, ali sploh ve kaj govori? Pravi da bo država očistila svoje gozdove v pol leta in naj se ostali državljani zgledujemo po njih.
Ampak, dragi minister, država niti po žledu pred tremi leti še ni počistila svojih gozdov, pa se morajo lotit nove sanacije.
Mislim da je čas, da gre Židan domov in prepusti ministrstvo sposobnim!
firtoh
# 14.12.2017 ob 10:54
Glih so nam gasilci podpolcal el.drog,pa spet veter.Toplo gredo in svoj kadilski kotiček sem šel iskati k sosedom
bondin
# 15.12.2017 ob 08:38
Hor...vsa čast, odlično napisano!!!
HOR
# 15.12.2017 ob 07:03
Na vprašanje voditeljice (oddaja Tarča, TVSLO1, 14.12.2017 ) ali smo gradili na ogroženih poplavnih območjih (vprašanje je bilo v kontekstu tega, da je sedaj zaradi več neustreznih lokacij gradenj več problemov s poplavami ) je ministrica za okolje, kot zatikajoč se navit avtomat najprej odrdrala mantro o Pariški klimatski konferenci, vlogi ZDA in krivdi antropogenih klimatskih sprememb za dogodke, ker je pać ravnokar bila na klimatski konferenci v Parizu, in šele potem nadaljevala z odgovorom na vprašanje.
Je pa povezavo problematike gradenj na neustreznih področjih s porastom problemov zaradi poplav pred njo vsaj ustrezno že poudaril tam prisoten strokovnjak za poplavno varnost (strokovnjake z ustreznim znanjem torej imamo...)

Tudi klimatologinja Dr. Lučka Kajfež Bogataj je ob tem govorila o vzroku poplav in suš v kontekstu (splošnega) višanja klimatskih extremnih dogodkov in vsled človeških vplivov, ćeprav celo klima alarmistični IPCC (Mednarodni panel za podnebne spremembe pri OZN) v poročilu 2014 ( obdobje do 2017 tega ne spremeni...) navaja, da ni zadostnih evidenc in dovolj zaupanja v izsledke raziskav za trditev, da so do sedaj poplave globalno naraščale zaradi človeškega vpliva na globalno klimo ali, da so globalno naraščale suše in še nekateri drugi globalni extremni klimatski dogodki…
Voditeljica Erika Žnidaršič je Kajfež Bogatajevo celo nagovorila, da ta trdi, da se je verjetnost takšnih dogodkov (poplav) podvojila in L.K. Bogataj tega ni demantirala. Čeprav na splošno globalno ni za takšno trditev nobene kredibilne znanstvene podlage niti pri IPCC…

Iz IPCC AR5 SYN poročila iz leta 2014 glede extremnih pojavov:
-Za poplave
»…There is low confidence that anthropogenic climate change has affected the frequency and magnitude of fluvial floods on a global scale…«
Ali v prevodu: Obstaja le nizko zaupanje* (1:5), da so antropogene podnebne spremembe vplivale na pogostost in velikost poplav v svetovnem merilu ...
In podobno za suše:
»…There is low confidence in observed global-scale trends in droughts…«
Ali v prevodu:... Obstaja le nizko zaupanje (1:5) v opažene globalne trende suš...
Pa tudi o vzrokih klimatsko/vremenske škode:
»…Increasing exposure of people and economic assets has been the major cause of long-term increases in economic losses from weather- and climate-related disasters…«
Ali v prevodu: Povečana izpostavljenost ljudi in ekonomskih sredstev je bila glavni vzrok za dolgoročno povečanje gospodarskih izgub zaradi vremenskih in podnebni nesreč
(kar pomeni, da ni glavni vzrok v morebitnem povečanju extremnih klimatskih dogodkov, pač pa na primer v tem kar je govoril strokovnjak za poplave, - v primeru poplav, na primer, v povečanju neustreznih lokacij gradenj in drugih posegov v prostor)
Tako tudi lokalne vremenske ujme, suše ali poplave niso dokazano povezane s človeškim vplivom na klimatsko dogajanje

Za dodatek pa še primer navedbe Lučke K. Bogataj v zvezi s poplavami in »klimatskimi spremembami« v Ljubljani
LINK ali
www.mladina.si/51861/ucna-ura-solidarnosti/

Skratka v zvezi s to temo se lahko s strani ministrice za okolje in klimatologinje vidi podajanje precej nestrokovnega klimatskega konteksta in trditev, ki se razlikujejo od znanstvnih izsledkov pri IPCC...!?
In, če si za ministrico za okolje lahko mislimo, da ni strokovnjak za klimatologijo in govori kakor je pač slišala in razumela (kar pa sicer ne opravičuje njene klimatske nestrokovnosti na funkciji ministrice) pa se lahko za prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj, ki je klimatologinja in predstojnica katedre za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter članica Medvladnega foruma za spremembe podnebja (IPCC) v Ženevi, vprašamo čigavo klimatsko »znanost« torej tudi navaja, kajti videti je, da je kar nekaj njenih stališč in navedb v nasprotju z navedbami znanstvenih izsledkov, ki jih navaja IPCC…

*zaupanje = gotovost, da so znanstveni izsledki pravilni
(nizko zaupnje = gotovost ca.1:5 ali ca. 20% gotovosti, kar je na primer manj od ugibanja...)
Skippy
# 14.12.2017 ob 20:39
Po enem tednu še kar 1000 gospodinjstev brez elektrike ...
HOR
# 14.12.2017 ob 18:31
Zunaj je dež in zunaj je veter,
nekdo med nami bo Črni Peter

LINK ali
www.youtube.com/watch?v=YGxjKPdohZU
LINK
http://www.trzalica.com/index.php/akordi
/akordi-slovenskih-izvajalcev/slo-mno/206-marko-brecelj/47184966-txt-crni-peter
www.trzalica.com/index.php/akordi/akordi-slovenskih-izvajalcev/slo-mno/206-marko-brecelj/47184966-txt-crni-peter
movcar
# 14.12.2017 ob 12:10
V Mb niti sapice vetra..
HOR
# 14.12.2017 ob 18:33
Ćrni peter...
Kazalo