Krava tik pred zakolom v klavnici. Živinoreja je danes največji ekološki problem, meni antropologinja Katerina Vidner Ferkov. Foto: Reuters
Krava tik pred zakolom v klavnici. Živinoreja je danes največji ekološki problem, meni antropologinja Katerina Vidner Ferkov. Foto: Reuters

Zadnja antropološka študija, ki sem jo brala v zborniku Evropske zveze za socialno antropologijo, kaže, da na Danskem, kjer imajo zelo razvito prašičerejo, zaposlujejo v večini migrante, ki tudi ne zdržijo veliko let. Na ušesih imajo slušalke, ker morajo kastrirati male prašičke. Morajo potiskati svoja čustva. To je za ljudi blazen stres.

Krava
Živinoreja prispeva več kot polovico toplogrednih plinov, sta ocenila dva okoljevarstvena znanstvenika za World-Watch Institute. Foto: Reuters

Medtem ko ljudje svoje t. i. hišne ljubljenčke razvajajo na 1001 način, pa na rejne živali in na njihovo počutje ter občutja pogosto pozabljajo. Antropološko-zgodovinska razlaga o človeku mesojedcu oziroma lovcu v odnosu do rejnih živali peša, meni Vidner Ferkova. Obenem je z okoljskega vidika živinoreja zelo obremenilna za okolje.

Prostovoljci Fridine kuhinje, kjer si prizadevajo, da bi ljudje začeli na živali gledati drugače, opozarjajo, da živali niso na svetu zato, da bi jih človek množično zlorabljal za prehrano.

Živali živijo zunaj svojega naravnega okolja
"Za Evropo je značilno, da večina živali, ki jih poznamo, in jih spoznavajo naši otroci, živi zunaj svojega naravnega okolja. To je dandanes največji ekološki problem. Ne avtomobili ne naftna industrija ne letala. Živinoreja je tista," je na začetku poudarila Vidner Ferkova. Dodala je: "Živinoreja povzroča v sodobnem svetu tako velik okoljski vpliv, da je to naravnost zastrašujoče. Če začnemo že sebično: živinoreja močno znižuje človekovo dovzetnost do zdravljenja z antibiotiki."

V Evropi izumirajo tudi ptice
Vidner Ferkova je dejala, da so imele živali nekdaj v evropskem prostoru celo pravico do sojenja in do svojega odvetnika. "Če je neka svinja naredila strašen moralni zločin za človeka - recimo, da je poteptala otroka - te svinje niso avtomatično usmrtili na mestu, ampak so raziskali, ali jo je kdo prestrašil, ali je bil grob poseg v njen življenjski prostor. Dejansko lahko govorimo o nazadovanju in ne napredovanju našega razumevanja živali. Če pogledamo druga ljudstva, ki so neločljivo povezana z živalmi - radi se izgovarjamo, da je človek lovec in te izjave so zelo močno izvzete iz konteksta -, nikoli niso rušila naravnega ravnovesja, niso iztrebljala živalskih vrst. Poglejte, kaj se dogaja v Evropi, izumirajo tudi ptice, kaj šele druge vrste živali. Reči, da smo ljudje v naravi "lovci", potem pa imeti živali vse življenje zaprte v kletkah, sta koncepta, ki se izključujeta," je povedala.

V mesni in živilski industriji ljudje skoraj enakovredne žrtve kot živali
Mesna industrija je zelo intenzivna, daje veliko delovnih mest in želi zadovoljiti potrebe ljudi. "Ljudje so skoraj enakovredna žrtev v mesni in živilski industriji kot živali. Obstaja obsežen korpus psiholoških in pravnih raziskav, kakšne posledice pušča meso na živinoreji in na ljudeh. Govorila sem z endokrinologom iz Avstralije. Ljudje, ki delajo na teh večjih farmah ovac in krav, zbolevajo za hudimi boleznimi žlez. Da ne govorimo o psiholoških travmah. Večina jih trpi za posttravmatskim sindromom," je pojasnila in nadaljevala: "V Ameriki in v Kanadi so ugotovili, da imajo ljudje, ki delajo v klavnicah, zelo močna nagnjenja k alkoholizmu, povečana je statistika nasilja v družinah. Pri človeku, ki je nenehno prisiljen v to, da ubija in razkosava, se začne razpad njegove osebnosti. To delajo ljudje iz družbenega dna, ki jim družba ne ponudi drugih izbir. Zadnja antropološka študija, ki sem jo brala v zborniku Evropske zveze za socialno antropologijo, kaže, da na Danskem, kjer imajo zelo razvito prašičerejo, zaposlujejo v večini migrante, ki tudi ne zdržijo veliko let. Na ušesih imajo slušalke, ker morajo kastrirati male prašičke. Morajo potiskati svoja čustva. To je za ljudi blazen stres. Ta delovna mesta morda koristijo tistim, ki so lastniki. Za samo okolje - vemo, da gre tu za smrad, uničevanje podtalnice, ogrožanje kakovosti bivanja, se pravi travmatiziranje zaposlenih - ni. Verjamem pa, da je tistemu direktorju, ki je v pisarni, zelo lepo. Toda, ali je vse to vredno zaradi njega? Seveda ni."

Živalski vrt - nekaj nedopustnega
Najhuje je živeti vse življenje na verigi, je obenem izpostavila Vidner Ferkova. "V Sloveniji je ogromno družin, ki so imele svoje prednike v zaporih, v koncentracijskih taboriščih in mislim, da vemo, da ljudje potem pridejo spremenjeni. Ne vem, zakaj bi to počeli živalim. Rekla bi tudi, da se z bikoborbami in pasjimi boji ukvarja zelo ozek krog ljudi, ki imajo neka nagnjenja k nasilju. Začela in končala bi s stvarmi, ki so čisto pred našimi očmi: živalski vrt. To je nekaj nedopustnega! Vleči tigre, žirafe in tako naprej. Potem se je zgodil tudi škandal, ko so pred očmi obiskovalcev razkosali žirafo. Živali se selijo iz enega živalskega vrta v drugega, živijo na tistih bornih kvadratnih metrih. Nobenega racionalnega opravičila ni. Ni potrebe po tem, da mučimo živali 20 let, samo zato, da lahko človek reče, da je videl živo žirafo."

Večina prebivalstva se prehranjuje vegansko
Za konec se je dotaknila še veganstva. Za veganski način življenja se ljudje ne odločajo le iz moralno-etičnih, temveč tudi iz zdravstvenih razlogov. "Večinsko prebivalstvo sveta se prehranjuje vegansko. Ne zaradi izbire, ampak zato, ker večina ljudi, ki je delala na poljih, ni imela materialnih sredstev, da bi jedli meso. Ko pa so prišli do materialnih sredstev, da so se lahko začeli prehranjevati s hitro prehrano, mesom, jajci in mlekom, pa je začelo njihovo zdravstveno stanje strmo padati. V nasprotju s številnimi pričakovanji," je sklenila.

Oddaji Živalska sreda lahko prisluhnete vsako sredo ob 11.25 na Radiu Maribor.

Zadnja antropološka študija, ki sem jo brala v zborniku Evropske zveze za socialno antropologijo, kaže, da na Danskem, kjer imajo zelo razvito prašičerejo, zaposlujejo v večini migrante, ki tudi ne zdržijo veliko let. Na ušesih imajo slušalke, ker morajo kastrirati male prašičke. Morajo potiskati svoja čustva. To je za ljudi blazen stres.

Etične dileme uživanja mesa živali
Etične dileme uživanja mesa živali