Tega se še posebej zavedajo v Zavodu za zaščito rejnih živali Koki. "V zavodu Koki globoko spoštujemo tradicijo, saj pravzaprav tradicija določa identiteto nekega naroda. Želimo delati z roko v roki z naravo, živalmi in ljudmi. Zato tudi ta praznik - se pravi velikonočni čas - obeležimo kot se spodobi," je dejala Ksenja Vesenjak Kutlačić iz zavoda.

Hkrati je poudarila: "Res pa je, da ob tem ne pozabimo na živali, na katere nehote pozabimo, kadar nesemo polno košaro v cerkev. To so živali paralelnega sveta, ki nas sicer veselo pozdravljajo z razglednic, njihovo življenje pa je v praksi pravzaprav veliko slabše in drugačno. Kakšno pravzaprav je, ne vemo, ker živijo daleč od oči in naših src."

Ljudje niso v stiku z rejnimi živalimi
V Zavodu Koki želijo ozaveščati javnost predvsem o tem, kdo so pravzaprav živali z naših krožnikov in, da so to "radovedna, samosvoja, trmasta, nežna bitja, ki se pravzaprav v ničemer ne razlikujejo od tistih živali, ki smo jih spustili v naše domove, torej mačke, pse, zajčke, ribice in papagaje." Rejne živali so, kot je poudarila Vesenjak Kutlačićeva, samostojna, svobodna enota in oseba, ki živi svoje življenje. "Res pa je, da mnogo ljudi danes nima priložnosti, da bi bili v stiku z rejno živaljo kot tako in zato so zreducirane na prehranski artikel," je dodala.

Starši (pre)večkrat ravnajo nepremišljeno
Vesenjak Kutlačićeva je spregovorila tudi o težavah zapuščenih živali, ki so večkrat zavržene, ker ljudje, ki jih sprejmejo v svoj dom, zanje niso ali pa so slabo pripravljeni skrbeti. To se še posebej velikokrat zgodi, ko žival neodgovorno kupijo za svojega otroka, ta pa se je hitro naveliča. "Kljub temu, da je zelo pomembno, da svoje otroke vzgajamo v duhu ljubezni in spoštovanja do živali, narave in ljudi, in da jim približamo odnos z živaljo, je treba vseeno dobro premisliti preden žival vzamemo k sebi domov. Sodobni tempo namreč pogosto ne dopušča skrbi za živali," je povedala in nadaljevala: "Kar pa ne pomeni, da bi zaradi odgovornosrti, ki jo žival prinaša v dom, otroke prikrajšali za stik z živaljo. Obstaja veliko načinov, ki so manj zahtevni za kakšno družino, a vendar utrdijo to vez žival - otrok."

Možna je posvojitev na daljavo
Eden od teh načinov je, da starši otroke peljejo v naravo in da vsi skupaj opazujejo živali tam, kjer bi "morale že od nekdaj biti." V naravnem okolju lahko še vedno vidimo veliko ježev, ptic, srn in zajcev. "Druga možnost, ki jo ponujamo v okviru zavoda Koki, pa je posvojitev rejne živali, rečimo zajčka, na daljavo. To pomeni, da otrok prejme posvojitveni dokument, ta kunec je malo njegov, spremlja njegovo življenje in ga ob priložnosti tudi obišče. S tem odpade vsa skrb za kunca, kadar gremo na morje, na počitnice. Otrok vzpostavi nek odnos z živaljo, se tudi nauči, kdo žival pravzaprav je."

Zavod Koki načrtuje tudi zavetišče
V zavodu sicer načrtujejo tudi zavetišče, a čaka jih še kar nekaj dela, predvsem na področju zakonodaje. "V zavodu Koki smo najprej sprožili pobudo za spremembo zakonodaje, ki naj omogoči, da se zakonsko uredi postavitev zavetišča tudi za rejne živali. Sedanja zakonodaja ne predvideva ureditve zavetišča za rejne živali, ki bi bilo potem tudi s strani države lahko financirano. Prvi korak je spremeniti zakonodajo. To bo trajalo nekaj časa, zato si prizadevamo za ureditev miroljubne kmetije, kjer bodo rešene rejne živali našle svoj dom, se tam postarale in tam živele do svoje naravne smrti. Gre za izobraževalni, rehabilitacijski center za rejne živali, kjer bomo otrokom pokazali, da krava ne daje samo mleka, pujs ne daje samo mesa in da je pujs eno radovedno, zelo inteligentno učljivo bitje," je sklenila Vesenjak Kutlačićeva.