"Takšna sodelovanja so za obstoj živalskih vrtov nujna. Veliko se govori o tem, da brez stalnih sprememb in prilagajanja času ter novim načinom razmišljanja ni obstanka. Živalski vrtovi so v zadnjih desetletjih zelo spremenili svoj način dela in sodelovanja," je pojasnila Davorka Maljković, direktorica zagrebškega živalskega vrta.
Pod člankom si lahko ogledate prispevek iz oddaje O živalih in ljudeh, ki jo lahko na TV Slovenija 1 spremljate vsako soboto popoldne. Podrobnejši spored tukaj.
"Ljudje so dojeli, da en živalski vrt ne pomeni veliko. Prava moč živalskih vrtov je prav v mreženju. Mreženje poteka na več ravneh. V Evropi smo na primer zelo dejavni v Evropskem združenju živalskih vrtov in akvarijev. Povezani smo tudi globalno, na svetovni ravni," je dodala.
Sodelovanje je zelo pomembno
Vseeno pa ima nekaj moči tudi geslo 'Deluj lokalno'. "Pri sodelovanju med zagrebškim in ljubljanskim živalskim vrtom se moramo zavedati, da naši kraji, recimo Slovenija in Hrvaška, nimajo močne živalske skupnosti. S tem mislim na veliko število živalskih vrtov. V Nemčiji, ki ima 800 živalskih vrtov, je sodelovanje na lokalni ravni zelo intenzivno. Hrvaška ima samo štiri živalske vrtove, med katerimi je samo eden član EAZA. Člani tega združenja so za nas zelo pomembni. Član, s katerim ohranjamo najtesnejše poslovne in prijateljske odnose, je prav ljubljanski živalski vrt. Prepričali smo se, da sodelujemo korektno in da se lahko zanesemo drug na drugega ter da stremimo k istim ciljem. Kaj so ti cilji? Znotraj evropskega združenja delujemo s programi razmnoževanja," je poudarila.
Sklenila je: "Prav ti programi zagotavljajo dober genski material in omogočajo ohranjanje živalskih vrst. Ne posegamo v naravo, ampak želimo ohraniti populacijo z živalmi, ki jih imamo v živalskih vrtovih."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje