Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medeja Lončar že dvanajst let vodi podjetje Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje ekipe na Hrvaškem
Medeja Lončar ne dvomi, da bo ekonomska moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali tehnologije, zato so nujna vlaganja v raziskovanje in razvoj. Pripravljeni bomo morali biti na spremembe, na nove poklice, na drugačno vodenje. Nujno je vključevanje žensk v tehnološka podjetja, saj si ne moremo privoščiti, da bi se vnaprej odpovedali polovici potenciala.
Medeja Lončar je že desetletje vodila Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje tega podjetja na Hrvaškem. "Ko sem prevzela vodenje na Hrvaškem, sem bila morda malce presenečena nad drugo kulturo, verjetno sem nekoliko podcenjevala razlike med Slovenci in Hrvati. Ko pa se dnevno srečuješ s tem poslovnim okoljem, vidiš, da so kljub vsemu med državama velike razlike." Dodaja, da sta slovenski in hrvaški trg majhna za tako veliko svetovno podjetje, ki zaposluje skupaj 200.000 ljudi.
"Delam v korporaciji, ki ne zanemarja lokalnega delovanja. Pri nas projekti trajajo dolgo, recimo dve plinski turbini smo s TE-TOLom razvijali dvajset let. Lokalna prisotnost pomeni prednost pred konkurenco. Nekatera globalna podjetja pridejo na trg, ko je kakšen razpis, najamejo nekaj odvetnikov in skušajo pridobiti posel. Ne zanima jih sodelovanje."
Pravi, da Evropa premalo vlaga v raziskovanje in razvoj in s tem izgublja številne prednosti. "Evropa krepko zaostaja z vlaganjih v razvoj, veliko manj denarja namenjamo v primerjavi z ZDA ali Kitajsko, med najboljšimi dvajsetimi podjetji po vlaganjih v razvoj je le eno iz Evrope. To pozicioniranje Evrope, kaj želimo v tej globalni tekmi, je pomembno vprašanje, ki pa ga v teh ožjih političnih in nacionalnih interesih zanemarjamo. Zna se nam zgoditi, da nas bodo veliki tekmeci kar hitro "pregazili".
Ob spremljanju poslovne kariere Medeje Lončar je težko reči, da so ji bile poti na vrh podjetij zato, ker je ženska, ovirane. "Raziskave kažejo, da je žensk na najvišjih mestih še vedno malo, v zadnjem obdobju pa me bolj zanima dejstvo, da imamo na področju novih tehnologij pomanjkanje talenta, premalo imamo inženirskega znanja. V tehničnih poklicih nam bo, če ne bomo aktivirali tudi žensk in izkoristili tega potenciala, primanjkovalo talentov. To velja na svetovni ravni, pa tudi v Sloveniji, kjer se kapitalska moč izjemno koncentrira v IT-sferi. In če nimamo dovolj žensk, ki vstopajo v procese, potem jih bo težko imeti še več na vodilnih mestih."
"V korporaciji, v kateri delam, imam dostop do novih znanj, možnost imam, da se izobražujem, napredujem in to je tisto, kar te žene naprej."
Spremembe bodo stalnica prihodnosti: "S spremembami imamo ljudje težave, tudi za vodilne je največji izziv pripravljati ljudi na spremembe. Hiter tehnološki razvoj nas sili v drugačnost delovnih mest, v poklice prihodnosti in pomembno je, da smo te spremembe pripravljeni sprejemati."
"Če nisi radoveden, se ti nič ne zgodi, in če nisi dovolj pogumen, boš relativno malo doživel." Medeja Lončar je Celjanka in misel rojakinje Alme Karlin je tudi njeno vodilo, ki mu sledi v poslovnem in zasebnem življenju.
Če želiš biti uspešen v panogi, v kateri so spremembe in razvoj stalnica, moraš seveda spremljati vse novosti. "Obstajajo avtomatizmi, podprti z algoritmi umetne inteligence, ki ti lahko dnevno servirajo informacije, ki si jih želi v točno določenem času, v dolžini, ki ti ustreza." Dodaja, da moraš imeti "do področja, v katerem delaš, strast in vrednote, ki jim slediš. Če si na vodilnem položaju in če želiš, da vrednotam sledijo zaposleni, moraš biti najprej tak ti. Vse velike spremembe, ki sem jih tudi jaz doživljala v Siemensu, so bile uspešne zato, ker se je z njimi poistovetilo najprej vodstvo in jih potem preneslo naprej".
Kaj pa nam prinaša prihodnost? Medeja Lončar za konec: "Predvsem mislim, da je odgovornost nas vseh, ki delamo v tehnološki sferi, opozarjanje, da je treba tehnologijo uporabljati v dobrobit vseh ljudi in se hkrati ukvarjati s problemi, ki rešujejo kakovost življenja. Za zdaj je, žal, umetna inteligenca uporabljena predvsem zato, da več trošimo."
Izbrana glasba:
854 epizod
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Medeja Lončar že dvanajst let vodi podjetje Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje ekipe na Hrvaškem
Medeja Lončar ne dvomi, da bo ekonomska moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali tehnologije, zato so nujna vlaganja v raziskovanje in razvoj. Pripravljeni bomo morali biti na spremembe, na nove poklice, na drugačno vodenje. Nujno je vključevanje žensk v tehnološka podjetja, saj si ne moremo privoščiti, da bi se vnaprej odpovedali polovici potenciala.
Medeja Lončar je že desetletje vodila Siemens v Sloveniji, pred letom in pol je prevzela tudi vodenje tega podjetja na Hrvaškem. "Ko sem prevzela vodenje na Hrvaškem, sem bila morda malce presenečena nad drugo kulturo, verjetno sem nekoliko podcenjevala razlike med Slovenci in Hrvati. Ko pa se dnevno srečuješ s tem poslovnim okoljem, vidiš, da so kljub vsemu med državama velike razlike." Dodaja, da sta slovenski in hrvaški trg majhna za tako veliko svetovno podjetje, ki zaposluje skupaj 200.000 ljudi.
"Delam v korporaciji, ki ne zanemarja lokalnega delovanja. Pri nas projekti trajajo dolgo, recimo dve plinski turbini smo s TE-TOLom razvijali dvajset let. Lokalna prisotnost pomeni prednost pred konkurenco. Nekatera globalna podjetja pridejo na trg, ko je kakšen razpis, najamejo nekaj odvetnikov in skušajo pridobiti posel. Ne zanima jih sodelovanje."
Pravi, da Evropa premalo vlaga v raziskovanje in razvoj in s tem izgublja številne prednosti. "Evropa krepko zaostaja z vlaganjih v razvoj, veliko manj denarja namenjamo v primerjavi z ZDA ali Kitajsko, med najboljšimi dvajsetimi podjetji po vlaganjih v razvoj je le eno iz Evrope. To pozicioniranje Evrope, kaj želimo v tej globalni tekmi, je pomembno vprašanje, ki pa ga v teh ožjih političnih in nacionalnih interesih zanemarjamo. Zna se nam zgoditi, da nas bodo veliki tekmeci kar hitro "pregazili".
Ob spremljanju poslovne kariere Medeje Lončar je težko reči, da so ji bile poti na vrh podjetij zato, ker je ženska, ovirane. "Raziskave kažejo, da je žensk na najvišjih mestih še vedno malo, v zadnjem obdobju pa me bolj zanima dejstvo, da imamo na področju novih tehnologij pomanjkanje talenta, premalo imamo inženirskega znanja. V tehničnih poklicih nam bo, če ne bomo aktivirali tudi žensk in izkoristili tega potenciala, primanjkovalo talentov. To velja na svetovni ravni, pa tudi v Sloveniji, kjer se kapitalska moč izjemno koncentrira v IT-sferi. In če nimamo dovolj žensk, ki vstopajo v procese, potem jih bo težko imeti še več na vodilnih mestih."
"V korporaciji, v kateri delam, imam dostop do novih znanj, možnost imam, da se izobražujem, napredujem in to je tisto, kar te žene naprej."
Spremembe bodo stalnica prihodnosti: "S spremembami imamo ljudje težave, tudi za vodilne je največji izziv pripravljati ljudi na spremembe. Hiter tehnološki razvoj nas sili v drugačnost delovnih mest, v poklice prihodnosti in pomembno je, da smo te spremembe pripravljeni sprejemati."
"Če nisi radoveden, se ti nič ne zgodi, in če nisi dovolj pogumen, boš relativno malo doživel." Medeja Lončar je Celjanka in misel rojakinje Alme Karlin je tudi njeno vodilo, ki mu sledi v poslovnem in zasebnem življenju.
Če želiš biti uspešen v panogi, v kateri so spremembe in razvoj stalnica, moraš seveda spremljati vse novosti. "Obstajajo avtomatizmi, podprti z algoritmi umetne inteligence, ki ti lahko dnevno servirajo informacije, ki si jih želi v točno določenem času, v dolžini, ki ti ustreza." Dodaja, da moraš imeti "do področja, v katerem delaš, strast in vrednote, ki jim slediš. Če si na vodilnem položaju in če želiš, da vrednotam sledijo zaposleni, moraš biti najprej tak ti. Vse velike spremembe, ki sem jih tudi jaz doživljala v Siemensu, so bile uspešne zato, ker se je z njimi poistovetilo najprej vodstvo in jih potem preneslo naprej".
Kaj pa nam prinaša prihodnost? Medeja Lončar za konec: "Predvsem mislim, da je odgovornost nas vseh, ki delamo v tehnološki sferi, opozarjanje, da je treba tehnologijo uporabljati v dobrobit vseh ljudi in se hkrati ukvarjati s problemi, ki rešujejo kakovost življenja. Za zdaj je, žal, umetna inteligenca uporabljena predvsem zato, da več trošimo."
Izbrana glasba:
Ena največjih poznavalk zgodovine medicine v Sloveniji prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec se je raziskovanju in poučevanju zapisala po tem, ko ni dobila specializacije iz interne medicine. V svoji karieri je napisala že več kot 60 knjig, pri njej pa je neizbrisno sled pustila mariborska kirurginja Zora Janžekovič - sama jo celo označi za največjo zvezdo ženske medicine v Sloveniji. V pogovoru med drugim spregovori o letošnji Nobelovi nagradi za medicino, napovedani stavki zdravnikov, o patriarhalnem svetu, v katerem ženska - tudi v medicini - težko pride do položaja, o pogledu na zgodovinske dosežke na področju reproduktivnih pravic žensk in o vnetih kitah na rokah zaradi dolgournega tipkanja v želji, da bi v medicini pustila svoj pečat.
Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je nevladnica, ki jo zanima predvsem, kako doseči sistemske spremembe skozi zakonodajo, politike in prakso. Še posebej jo prizadene in hkrati motivira za delo področje nasilja nad ženskami. Tudi o grožnjah in pritiskih, nevladnemu sektorju, žrtvah žice na južni meji, monitoringu protestov in odgovornosti za protiustavne ukrepe v pogovoru z Gorazdom Rečnikom.
dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete ter glavni urednik revije Sodobna pedagogika.
Ni umetniško ime, dejansko ima v osebnih dokumentih zapisano Klemen Klemen. Še vedno fant iz ljubljanskega Trnovega, ki je ob prelomu tisočletij posnel kultno rapersko ploščo Trnow stajl. Na njej je tudi oda Nataši iz Depale vasi, Klemnovi prvi ljubezni. Še kako je živ, čeprav je že nekajkrat zrl smrti v oči. Ozdravil se je odvisnosti od alkohola, normaliziral družinske odnose, sinhronizira se tudi s kuhanjem v svoji kabriolet hiši in s košnjo trave na Dolenjskem. O klepanju stihov, poetiki, domišljiji, vzgojiteljski karieri, politiki, spoštovanju, odnosih, odvisnosti … O sreči in prazni vreči. Klemen stajl. V prostem pogovoru ob Ljubljanici, tam, “kjer trnovskih vrb se preja k zemlji sklanja.”
Tokratni Nedeljski gost poseduje zelo nalezljivo navdušenje nad tem, kako daleč se je skozi zgodovino razvila znanost. In to upravičeno. Je teoretski fizik, profesionalno kot akademik zapisan ugankam kvantne mehanike, in po drugi strani natančen raziskovalec zgodovine znanosti, ki je med drugim skušal ponoviti slavni arabski dokaz o obsegu Zemlje. Britanski fizik iraških korenin Jim Al-Khalili se podpisuje pod serijo poljudnoznanstvenih knjig in dokumentarcev, kot komunikator znanosti pa je prejel vrsto nagrad. Znanost zanj ni le zbir modrosti, ampak kraljevska pot do nje, od znanosti se lahko med drugim učimo tudi to, da ni nič narobe, če spremenimo stališče in priznamo, da smo se motili.
Sodi med najuspešnejše košarkarske trenerje v Evropi. S sarajevsko Bosno je že kot mlad trener postal evropski klubski prvak, uspešno je deloval v Italiji, Franciji in Turčiji. Je sopotnik velikih košarkarskih legend nekdanje Jugoslavije, je pripadnik stare šole, slovel je po strogosti. Brez dlake na jeziku pripoveduje o svojih trenerskih metodah, poln je anekdot o košarkarjih. Ne skriva svojih pogledov na družbo, politiko, svet. Ustalil se je v Trstu, kjer uživa v košarkarskem pokoju, a še naprej zelo pozorno spremlja dogajanje, redno se druži tudi s slovenskimi prijatelji. Zakaj ga je slovenska košarkarska reprezentanca očarala, kako vidi Luko Dončića, kako se spominja Iva Daneva, Petra Vilfana, Boruta Bassina in drugih legend jugoslovanske košarke. Zakaj Michael Jordan ni postal prvi temnopolti predsednik ZDA, o izkušnjah s turškim predsednikom Erdoganom, zakaj ceni slovenske zdravnike in obožuje slikarja Jožeta Ciuho. Z Bogdanom Tanjevićem sta se v Trstu pogovarjala Gašper Andrinek in Luka Hvalc.
Nedeljska gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije ji bodo konec avgusta podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. julija 2012 je bil nedeljski gost en izmed najbolj legendarnih dirkačev Formule 1. Avstrijec Niki Lauda. Z vmesnim dveletnim premorom je dirkal od leta 1971 do leta 1985 in osvojil 3 naslove svetovnega prvaka. Miran Ališič ga je v pogovoru spraševal tudi o njegovem odraščanju, o tem, kako je takrat videl formulo 1 pa tudi o njegovi poslovni poti.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Prva decembrska nedelja leta 2012 je bila posvečena ekskluzivni nedeljski gostji. Nina Zagoričnik se je na Dunaju pogovarjala z eno najbolj vznemirljivih umetnic sodobnega časa - Marino Abramović. Rodila se je v Beogradu, staršem, ki so imeli pomembne vojaške in politične funkcije v Jugoslaviji. Ona pa se je odločila za umetnost. Po začetnih instalacijah z zvokom je postala ena najbolj radikalnih in angažiranih raziskovalk svojega telesa. O njej so zdaj že napisane knjige, monografije, članki in posneti filmi.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Mož, ki je konec prejšnjega stoletja premikal meje mogočega v svetovnem alpinizmu, se povzpel na vse najvišje vrhove planeta, prehodil puščave in bil na Antarktiki. Napisal je več kot 60 knjig, ki so jih prodali v več kot pet milijonih izvodov. Nekdanji poslanec evropskega parlamenta, graščak in biokmetovalec. Vse to je veliki Reinhold Messner. Franci Pavšer ga je 7. februarja 2016 spraševal o slovenskem alpinizmu, ki je nanj naredil velik vtis, o ustvarjanju filmov, o evropski politiki in njegovih zgodovinskih podvigih.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Tomaž Humar je s svojimi vzponi zagotovo zaznamoval svetovni himalajizem. Opravil je okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu. 2. aprila leta 2000 je bil Tomaž Humar gost Danile Hradil Kuplen. Tomaž Humar, eden največjih alpinistov vseh časov se je devet let pozneje po pogovoru smrtno ponesrečil ob sestopu z gore Langtang Lirung v nepalski Himalaji.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes.
Na svetu v zadnjih letih zaznavamo čedalje več vremenskih ekstremov. Vroča in suha poletja ter snežne meteže, kjer jih nismo nikoli pričakovali. Eden izmed glavnih dejavnikov svetovnega vremenskega sistema je severni pol oziroma Arktika, ki se segreva tudi do trikrat hitreje kot preostali planet. Arktični podnebni sistem podrobno proučuje nemški profesor Marcus Rex z Univerze v Potsdamu. Pred kratkim je vodil najdaljšo neprekinjeno znanstveno ekspedicijo, ki je podrobno raziskovala arktični sistem. Zakaj dogajanje na Arktiki tako vpliva na naše življenje, kako so živeli znanstveniki v popolni temi, kakšne zvoke lahko slišimo kljub popolni akrtični tišini, pa o vremenu in podnebni krizi se z njim pogovarja Gašper Andrinek.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman.
Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. marca 2003 se je Danila Hradil Kuplen pogovarjala z režiserjem Dušanom Jovanovičem.
Nedeljski gost Vala 202 je kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance in najboljši košarkar evropskega prvenstva leta 2017. Goran Dragić, ki je zadnji junijski dan v Stožicah odigral zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi gledalci. Košarkar, ki je z značajem in delom presegel svoje predhodnike in postal prvi slovenski košarkarski zvezdnik v Združenih državah Amerike. Goran Dragič, v Ameriki Dragon, v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razkrije poklic vrhunskega športa, to, da bo kariero zanesljivo končal v ligi NBA in da je njegovo srce v Kosezah, dom pa v Miamiju.
50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. 10. 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z režiserjem Petrom Greenawayom.
Po več kot dveh desetletjih se kot Nedeljski gost Vala 202 znova vrača avtor obsežnega epa Vrata nepovrata, znani književnik, verzolog in družbeni aktivist Boris A. Novak.
Neveljaven email naslov